Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore in ljudje 01.07.1976

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Enkratno,nepozabno...; Veliko slavje na Triglavu; Planinske koče in poti -Tamar - Inko Bajde: Nazaj k peti stopnji? - Drugo: Izpit in področno tekmovanje; Armada in planinci; Otvoritev zatočišča na meji; Planinska knjižnica zaprta - Izleti: PD Mariborski tisk; Planinsko društvo Matibor - matica.

Vaše mnenje o zletu planincev železničarjev

Enkratno, nepozabno...

Poročali smo že, da je bil minuli petek, soboto in nedeljo na Pungartu na Pohorju XVI. zlet planincev železničarjev Jugoslavije. Zleta se je udeležilo 400 planincev železničarjev iz 13 mest iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije, Srbije, SAP Vojvodine in Slovenije. Po končanem zletu smo povprašali po vtisih štiri udeležence — iz vsake republike po enega, medtem ko smo za mnenje udeleženca iz vrst slovenskih planincev železničarjev zaprosili predsednico planinskega društva, ki je bilo prireditelj letošnjega, XVI. zleta. Takole so povedali:
MILKA NOVKOVIČ, 50 let, PDZ Gospič: "V imenu Gospičanov in Gospičank, ki so se udeležili zleta, lahko povem le to, da smo več kot zadovoljni. Vendar menim, da je bila letos udeležba občutno skromnejša kot na prejšnjih zletih. Zlasti sem pogrešala več Mariborčanov. Doslej sem se udeležila zletov na Romaniji in Fruški gori in se bom udeleževala tudi vseh prihodnjih takih srečanj."
LAZAR TRIVKOVIČ, 30 let, PDZ Sarajevo: "Navdušen sem nad organizacijo zleta in lepoto kraja, ki ste ga izbrali za zlet. Pohorje je čudovito, pogrešam le jezer; zelo rad se namreč kopam. Sodim, da bi morala biti taka srečanja še bolj številna — predvsem zaradi nadaljnjega poglabljanja bratstva in enotnosti, pa tudi z vidika narodne obrambe in splošnega ljudskega odpora."
OLGA VELAGIČ, 31 let, PDZ Skopje: "Udeležila sem se že VIII. zleta na Pohorju, ki so ga prav tako priredili Mariborčani. Ob tem, žal, ugotavljam, da je letošnja udeležba najbolj skromna doslej. K organizaciji vam lahko iskreno čestitam, toda vam Slovencem je natančnost in doslednost že v krvi; presenečena bi bila, če ne bi bilo tako. Najbolj pa so me navdušili mali harmonikarji — česa tako izvirnega in lepega še nisem videla."
ĐORDE BARCIKIN, 16 let, PDZ Sid: "Štiri leta planinarim, pa sem prehodil že večino jugoslovanskih gora. Prav tako se že štiri leta udeležujem zletov planincev železničarjev — čeprav še nisem železničar, in brez pretiravanja lahko rečem, da je ta zlet najlepši. Seveda se bom takih nepozabnih srečanj udeleževal tudi
v prihodnje."
VIDA HERIC, 50 let, predsednica PDZ Maribor: "Vse, kar smo z zletom želeli doseči, nam je uspelo. Toliko prisrčnosti in spontanega veselja, kot ga je bilo na minulem zletu, ni bilo še nikdar. S XVI. zletom smo jugoslovanski železničarji vnovič dokazali, kako enotni smo, hkrati pa smo srečanje izrabili za koristno izmenjavo mnenj o našem delu — tako na delovnem mestu kot v planinski organizaciji. Naše prizadevanje in delo — Maribo¬čani smo bili namreč prireditelji minulega zleta — je s tem bogato poplačano. Lahko rečem samo še: na svidenje prihodnje leto v Nišu!'

Besedilo in posnetki: MILAN CILENŠEK

                                                                                    


Veliko slavje na Triglavu

V nedeljo - natanko na dan borca - bodo na vrhu Triglava odprli prvo jugoslovansko vezno planinsko pot — POT OSVOBODITVE PLANINE JUGOSLAVIJE, ali kot ji tudi pravijo - YU TRANSVERZALA.Pot smo obširno predstavili lani 25. septembra, toda za osvežitev spomina naj navedemo vrhove v vseh socialističnih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah, ki so obvezne točke te poti:
- v Bosni in Hercegovini: Maglič in Zelena glava na Prenju;
- v Črni gori: Bobotov Kuk v Durmitorju in Kom v Vasojevičkih Komovih;

- v Hrvatski? Klek in Crikvena v Velebitu;
- v Sloveniji: Triglav in Raduha:
- v Srbiji: Pančičev vrh v Kopaoniku in Trem na Suvi planini;
- na Kosovu: Đerovica v Prokletijah;
- v Vojvodini: Crveni Čot na Fruški gori.

Osrednja slovesnost ob otvoritvi poti bo na Triglavu, medtem ko bodo na vseh drugih vrhovih republiške ali pokrajinske proslave.
Dnevnike za pot osvoboditve lahko planinci naroče v ekonomatu PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9. Cena dnevnika je 40 dinarjev.
Z otvoritvijo poti osvoboditve bodo jugoslovanski planinci najlepše proslavili letošnji dan borca.

M.C.


Nazaj k peti stopnji?
Heini Holzer, odličen plezalec in smučar šeste težavnostne stopnje se je v enem izmed svojih člankov zavzel za vrnitev na peto stopnjo v alpinizmu. Vprašuje se, zakaj nekateri plezajo tako oboroženi - mednje sodi večkrat tudi sam, z vso mogočo in nemogočo alpinistično kramo, ki jo ponujajo športne trgovine, zakaj trošijo toliko svedrovcev — skratka, zakaj plezamo smeri, v katerih sta poglavitna dejavnika tehnika in oprema, šele nato človekova zmogljivost. In da bi svoje razmišljanje utemeljil, zopet vprašuje: " Zakaj se lovci ne spravijo nad divjad s strojnicami, zakaj v ringu slabši ne potegne noža? Zakaj se torej ne vprašamo, kako je prišlo do čezmernega svedranja in zabijanja? "

I. B.


Izpit in področno tekmovanje
Soboški planinci, člani skupine mladih planincev s centra poklicnih šol - sekcija deluje v okviru PD Murska Sobota -  so priredili zadnji izlet v tem šolskem letu: odšli so na Boč. Ob tej priložnosti so opravljali na Boču izpite iz programa osnovne planinske šole, ki so jo organizirali v minulem šolskem letu. Test znanja je zajemal snov o zgodovini planinstva, orientaciji, nevarnostih v gorah, prvi pomoči, varstvu narave in drugem, kar je nujno, da ve mladi obiskovalec gora.
V nedeljo dopoldne je bilo na Boču - v organizaciji PD Poljčane - drugo področno tekmovanje jionirjev, mladincev in članov za zmagovalca v orientaciji na področju Koroške, Štajerske in Pomurja.

Armada in planinci

Sodelovanje med planinsko zvezo Slovenije in jugoslovansko ljudsko armado je že tradicionalno. Na nedavnem skupnem posvetu pa so se dogovorili za povsem konkretne oblike sodelovanja. Tako bi naša armada sodelovala s PZS pri organizaciji himalajskih odprav, alpinnisti se bodo udeleževali taktičnih vojaških vaj v gorah, PZS bo priporočala alpiniste za službo v planinskih enotah JLA, inštruktorji alpinizma bodo urili tudi vojake-planince, JLA bo planinski zvezi odstopila opuščene karavle, in tod bo zveza prirejala tečaje za mladinske vodnike, JLA bo po minimalni ceni prodala planinski zvezi odpisano vojaško planinsko opremo, PZS bo sodelovala z informativnimi, strokovnimi in poljudnimi članki v Naši obrambi, JLA pa v Planinskem vestniku, JLA bo omogočila planinski zvezi nabavo šotorov v enakih ugodnostih, kot veljajo za enote SLO, JLA in PZS se bosta dogovorila za ureditev obmejnega režima na nekaterih vrhovih idr.






 

01.07.1976

Tamar

Za vrhunske alpiniste, za izurjene gornike, za poprečne planince in za tiste, ki se zadovoljijo zgolj z lažjimi sprehodi, je kot ustvarjena ena najlepših dolin v Julijskih Alpah — Tamar. Mimo treh smučarskih skakalnic, ki so ponesle sloves Planice po vsem svetu, vodi cesta v ta odmaknjeni, toda enkratni kotiček tik državne meje z Italijo. Enkratni zato, ker sestavlja dolino oklep gorskih vrhov — Ponc, Jalovca, Velike Mojstrovke, Travnika in Šit. Med temi vrhovi je Jalovec najlepši, saj kot mogočen kristal bdi nad dolino in jo varuje.
V zatrepu doline stoji v višini 1108 metrov planinski dom Tamar, ki ga od leta 1965 sem upravlja planinsko društvo Medvode, poprej pa je bil dom v upravi Akademskega planinskega društva Ljubljana. Medvodčani so dom prenovili ter vanj napeljali elektriko. V domu bo našlo varno zavetje 70 planincev, ki žele v njem prenočiti; postelj v sobah je namreč v domu 30, 40 pa je skupnih ležišč. Dom je neprekinjeno odprt od 27. aprila do pozne jeseni, v zimskem času pa ob sobotah in nedeljah.
V Ratečah se odcepi proti domu cesta, dolga slabih 6 km. In ta dostop je pravzaprav edini neposredni, vsi drugi so že povezani s planinskimi turami. Tako je moč priti v Tamar iz Kranjske gore skozi Malo Pišnico (3,5 ure), vendar ta pot ni markirana, zato je orientacija težavna. Nepozabna pa je pot v  Tamar z Vršiča čez Sleme (prav tako 3,5 ure). S Slemena se bo gostom ponudil pravljično lep pogled na mogočni Jalovec.
Izleti, ki so gostom na voljo iz Tamarja, so prav svojevrstno doživetje. Za ljudi, nevajene gora, bo : nepozaben že lahek vzpon do slapa Nadiže — 20 minut nad domom.  Planinci se bodo lahko odpravili  proti Vršiču bodisi čez Sleme ali čez preval Grlo. Mikavni sta poti čez Jalovčevo škrbino v Trento (6 ur) ali čez Kotovo sedlo v Koritnico (7 ur); toda ti poti sta le za izurjene planince.
Za ljubitelje višin je Tamar pravcati eldorado. Vrhovi okoli doline že kar vabijo, da bi se povzpeli nanje. Na Slemenovo špico (1911 m) sta 2,5 ure hoda, na Malo Mojstrovko (2332 m) 4 ure, na Vevnico (2340 m) 8 ur, na Strug (2265 m) 6 ur, na Srednjo Ponco (2228 m) 4 ure, na Visoko Ponco (2274 fn) 5  ur, na Malo Ponco (1901 m) 4 ure,  najbolj privlačna pa je nedvomno tura na Jalovec (2643 m) — 6 ur. Vse te lure so večinoma zelo zahtevne, namenjene zares izurjenim in dobro opremljenim planincem. Za ture na Vevnico, Strug in Ponce si mora planinec oskrbeti dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu. Tamar pa je mikaven tudi zaradi i svoje severne lege pod Jalovcem. Tod leži sneg dolgo v pomlad, kar s pridom izrabljajo številni smučarji.

In kdor se bo odločil za vzpon na najlepši vrh v naših gorah nasploh — na Jalovec, ta bo ostrmel nad lepoto, ki se mu bo razgrnila, in nad nedotaknjeno divjino gorske prirode. Evgen Lovšin, starosta slovenskih planinskih pisateljev in zgodovinarjev, je o Jalovcu napisal:
"Če je Triglav očak, potem je Jalovec fant od fare med julijskimi vrhovi. V veličastni osamljenosti kraljuje nad štirimi prelepimi slovenskimi dolinami: Planico, Trento, Bavšico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divjimi prepadi vlada mir, tišina, ki jo zmoti žvižg gamsov ali bobnenje plazov."
Tako bo že samo izlet v prelepi Tamar za vsakogar nepozaben. Kdor pa se bo napotil še naprej, bo bogatejši za številna nova spoznanja, k čemur moramo na vsak način prišteli še čudovito gorsko cvetje in pa kozoroge, ki domu je jo v prepadnih višavah.

MILAN CILENŠEK

PD MARIBORSKI TISK priredi
v soboto, 3., in nedeljo, 4. julija, POHOD ČEZ POHORJE. Zbirališče 3. julija ob 6.45 pri spodnji postaji pohorske vzpenjačc. V aranžmaju sta prvi dan večerja in drugi dan kosilo, ostali obroki iz nahrbtnika. Hoje bo oba dneva po 8. ur. Izlet bo vodil Ernest Kresnik.
PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR-MATICA ponovno vabi vse ljubitelje narave na sprehod v ORMOŠKO-LJUTOMERSKE GORICE v nedeljo, 4. julija. Odhod iz Maribora z vlakom ob 8.20 do Pavlovcev (povratna vozovnica). Smer hoje: Pavlovci -Vel. Brebrovnik - jeruzalem - Želczne dveri-Ljutomer, koder deloma pelje pomurska planinska pot. Povratek iz. Ljutomera z vlakom okrog 19, ure ali po želji že prej z avtobusom. Hoje bo slabe, štiri ure. Izlet bo vodil Tone Korošec.


Otvoritev zatočišča na meji

PLANINSKO DRUŠTVO VUZENICA vabi planince na otoritev planinskega zavetišča PRI KNEZU NA PERNICAH v nedeljo, 4. julija, ob 9. uri. Ob otvoritvi bo kulturni spored, popoldan ples, igrala bo godba na pihala iz Pernic. V tem zavetišču v vasici tik jugoslovansko-avstrijske meje (nad Muto) bodo na voljo) krepčila in topla jedila, v njem pa bo moč tudi prenočiti, zavetišče, ki ga je uredilo planinsko društvo Vuzenica, bo dobrodošlo zlasti tistim, ki hodijo po kozjaški transverzali.


Planinska knjižnica zaprta
V juliju in avgustu bo centralna planinska knjižnica zaprta. V izrednih primerih bov tem času moč dobiti knjige le prek pisarne
PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, telefon:

061/3 12-553



 









 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46074

Novosti