Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore in ljudje 24.06.1976

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilešek: Jutri gre zares; Dobrodošli dragi planinci; Planinske koče in poti - Ratitovec; Šesta številka Planinskega vestnika - Inko Bajde: Smer sedmice; V 15 letih 3000 vzponov - V.Pohorec: Ustanovljeno planinsko društvo Sladki vrh - Drugo: YU transverzala; Izkaznice za mladinske vodnike - Izleti: PD Maribor-matica; Planinska sekcija Certus Maribor - Koče odpirajo.

Smer sedmice


CELJSKI ALPINISTI SO V SOBOTO, 12., IN NEDELJO. 13. JUNIJA, OPRAVILI LEPO ŠTEVILO VZPONOV, OD KATERIH VELJA OMENITI DVE NOVI PRVENSTVENI SMERI V MALI RINKI IN NEKAJ TEŽJIH PONOVITEV V JULIJCIH.


Franček Knez in Jože Zupan sta desno od Dušanovega stebra (vstop v Turškem žlebu) preplezala osrednji steber žleba - novo smer ocene III do IV+, ki sta jo imenovala "smer sedmice" . Knez in Zupan se nista zadovoljila le s prvenstvenim vzponom, ki sta ga opravila v soboto, pač pa sta naslednji dan speljala še eno novo smer, in sicer direktno v Mali Rinki, ki poteka v ravni črti od vznožja stene do vrha. Smer, ki sta jo ocenila s III. do IV. težavnostno stopnjo (pri tem velja omeniti, da sta ocenjevala le prosto plezanje in v steni pustila komaj dva klina - (ostale sta izbila), poteka med vzhodno in Igličevo smerjo.
Marjana Šah in Tomaž Žuntar sta preplezala vzhodno smer. Ženska naveza AO Celje v zasedbi Marjana Šah in Irena Tič pa je v nedeljo opravila vzpon po Ingoličevi smeri. Naveza Deželak in Lesjak je v Julijcih ponovila Comicijev raz Jalovca in Jesihovo v Šitah, medtem ko sta Čanžek in Palir preplezala izredno težko smer v Šitah, imenovano JLA (V, VI), 800 m stene.
Uspešen plezalni tabor so alpinisti AO Celje dopolnili še z izpiti za člane GRS, ki so jih opravili Geršak, Gabrovšek, Črepinšek ter brata Zagožna.

I.B.

USPEŠNA DEJAVNOST KOROŠKIH ALPINISTOV

V15 letih 3000 vzponov

Po daljšem premoru smo zopet dobili zajetnejše pismo od koroških alpinistov, v katerem poročajo o svojem delu. Pa poglejmo kaj vse so storili v tem času.
Treningi in vaje za slušatelje celotne alpinistične šole, ki jih imajo vsak dan na Ravnah in Prevaljah, odlično dopolnjujejo program koroških alpinistov. Samo v zadnjih štirinajstih dnevih so opravili več kot 70 vzponov v plezalnem vrtcu Šmohorice in Male Raduhe. 12. in 13. junija so ponovili nekaj težjih in lažjih smeri Savinjskih in Kamniških Alpah. Tako sta Viktor Povsod in Irena Grajzer (AO Črna) plezala steber v Štajerski Rinki, Drago Horjak in Rok Zagernik Szallay— Gerinov greben v Turški gori, Engelbert Vravnik in Milan Kolar (AO Mežica) direktno smer v Štajerski Rinki, naveza Branko Verbole (AS Prevalje) in Janez Žalig (AO Ravne) pa Igličevo z Debeljakovo varianto. Teden dni pred tem je Branko Verbole opravil še solo vzpon po južnem razu Pece.
Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne na Koroškem je od 18. do 20. junija organizirala tečaj na Okrešlju. Poleg tega so izdelali zelo obsežen program razvoja alpinizma v občini Ravne, iz katerega je med drugim razviden tudi podatek, da organizirana alpinistična dejavnost na koroškem obstaja že več kot 15 let in da so v tem času alpinisti opravili skupno blizu 3000 vzponov vseh težavnosti - doma in v tujini.

I. BAJDE

Ustanovljeno planinsko društvo Sladki vrh

Enajstega junija so na ustanovnem občnem zboru na Sladkem vrhu ustanovili planinsko društvo - že 138. društvo v Sloveniji. Že leta nazaj je obstajala želja, ki se je s časom spremenila tudi v potrebo po ustanovitvi društva tik ob naši severni meji, Sladkogorski ljubitelji gora so doslej gostovali pri raznih društvih v Slovenjji, predvsem v mariborskih. Ustanovitev društva je narekovala vse večja potreba delovnih ljudi in mladine do tovrstne rekreacije, kar dokazuje več kot sto članov, kolikor jih šteje društvo ob ustanovitvi.
Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo veliko gostov iz drugih planinskih društev ter s planinske zveze Slovenije, pa tudi predstavnikov družbenopolitičnega življenja, ki so vsi podprli akcijo ustanovitve novega društva.
Na občnem zboru je bila izredno živahna razprava o Ribniški koči na Pohorju, ki naj bi jo prevzelo v upravljanje PD Sladki vrh. Prav ta koča, ki je še vedno zaprta, bo največja preizkušnja za mlado društvo, saj bosta obnova in vzdrževanje koče terjala veliko naporov, dobre volje in ljubezni do naših gora, da bo koča znova dajala zatočišče planincem.

V. POHOREC


Dobrodošli,
dragi planinci!


XVI. ZLETA PLANINCEV ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE - ZLET BO V PETEK, SOBOTO IN NEDELJO - SE BO UDELEŽILO 400 PLANINCEV


Bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti bo našlo močan odsev tudi v petek, soboto in nedeljo: blizu 400 planincev železničarjev iz vse Jugoslavije se bo zbralo na XVI. zletu, ki bo na Pungartu na Pohorju. Udeleženci bodo ob tej priložnosti imeli svečano proslavo, prižgali bodo taborni ogenj, drugega dne pa se bodo pomerili v mnogih spretnostih. Najzanimivejše bo vsekakor tekmovanje v orientaciji.
Prireditelj - PD Železničar Maribor - je sprva računal, da se bo XVI. zleta planincev železničarjev Jugoslavije udeležilo 700 planincev, toda splošni varčevalni ukrepi vplivajo tudi na udeležbo na takih množičnih manifestacijah.
Vsekakor izrekamo planincem železničarjem iz drugih krajev in drugih socialističnih republik prisrčno dobrodošlico na našem zelenem Pohorju ter jim želimo, da bi se med nami kar najprijetneje počutili!

M.C.


Izkaznice za mladinske vodnike
Mladinska komisija pri PZS bo podelila vsem mladinskim vodnikom izkaznice, da bodo vodniki laže uveljavljali svoje pravice. Seveda bodo prejeli izkaznice le aktivni mladinski vodniki. Zato naj vsa društva takoj pošljejo mladinski komisiji seznam aktivnih mladinskih vodnikov; seznam mora vsebovati podatke vodnika, njegovo sliko in številko vodniškega znaka.








 

24.06.1976

Ratitovec

Ni naključje, da so Ratitovec vključili kot najnižjo goro v planinsko pot prijateljstva treh dežel — Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Vtem ko je 24 vrhov od tridesetih, kolikor jih šteje ta pot, višjih od 2000, pet pa jih celo presega 3000 metrov, jih šteje Gladki vrh na Ratitovcu le 1666. Zakaj se je torej ta "skromni" vrh znašel v družbi takih "mogočnikov"? Zato, ker je Ratitovec tako bogat čudovitega gorskega cvetja kot le malokatera gora. Na Ratitovcu so zlasti razširjene bele planike, črne murke in rdeč rododendron, kar daje Ratitovcu enkratno lepoto.
Za razliko od drugih koč vodijo na Ratitovec samo peš poti - iz vseh dolinskih izhodišč so do vrha tri ure hoda. Najpogostnejši pristopi so iz Železnikov čez Prtovč, iz Jesenovca skozi Plenšak in Prtovč, iz Zalega loga, iz Sorice, s Soriške planine ali iz Bohinjske Bistrice. Do vseh navedenih izhodišč vozijo avtobusi, kraji pa so — razen Bohinjske Bistrice — drug za drugim nanizani v mikavni Selški dolini. Z osebnimi avtomobili pa se je moč koči še bolj približati: do gorske vasice Prtovč, ki leži 1100 metrov visoko, je namreč speljana ozka cesta, in iz Prtovča je do Ratitovca še uro in pol hoda.
Z Ratitovca je bera izletov nekolikanj slabša; Ratitovec je le povsem odmaknjena gora Julijcev, ki se je od vseh potegnila najdalj na vzhod. Prijetni so krajši izleti na druge vrhove Ratitovca: Kosmati vrh (1642 m), Altemaver (1678 m) in Kremant (1654 m); daljša tura vodi le proti Soriški planini in Črni prsti ter dalje v osrčje Julijcev.
Odmaknjenost od osrednjih Julijcev pa se obrestuje z nepozabnim razgledom na vse strani. Z Ratitovca je moč videti
Julijce, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, v bližnjih nižinah so gozdna Jelovica in Škofjeloško hribovje, pogled sega globoko v Selško dolino in pa daleč v gorenjsko ravan — vse od Kranja do Ljubljane.

Leta 1952 so planinci iz Selške doline na Ratitovcu zgradili skromno planinsko kočo, ki so jo 16 let kasneje razširili. V koči je deset postelj v sobah in 27 skupnih ležišč v Koča je odprta od 1. maja do pričetka glavne sezone ter po koncu sezone tja do novembra ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih, v glavni sezoni (letos od 15. junija do 15. septembra) pa neprekinjeno. Ne prezahtevni planinci bodo zadovoljni z vsem, kar jim bodo v koči ponudili, saj izbira dobrot ni ravno skromna. Kočo upravlja planinsko društvo za Selško dolino, 64228 Železniki.
Prek Ratitovca vodi troje veznih poti: že omenjena pot prijateljstva, razširjena slovenska planinska pot (Ratitovec je obvezna točka) in pa loška planinska pot. In ker je Ratitovec izjemno bogat cvetja, pripravljajo odlok o ustanovitvi krajinskega parka Ratitovec, s čimer bi preprečili vsak nadaljnji poseg v ta prelepi svet skrajnega vzhodnega okrajka Julijcev

MILAN CILENŠEK

Šesta številka Planinskega vestnika
Tako z naslovne strani kot tudi z dveh strani priloge veje iskreno vabilo planincem: "Pridite, dragi prijatelji, napotite se v naše gore!" Prav te dni je namreč tudi večina planinskih postojank na stežaj odprla vrata gornikom. Posnetki, ki vabijo, pa naprikazujeno Skuto in Kogel v Savinjskih in Kamniških Alpah ter Mišeljsko dolino v Julijcih.
V junijski številki PV lahko med drugim preberemo tele sestavke: Ob 70-letnici akademika dr. Bogdana Brecha, Vršac — zimski vzpon po Ceklinovi smeri (Vlado Schlamberger), Vožnja v neznano (Borut Korun), Pokljuka (Pavle Šegula), Plezanje v Karavankah - bogato ilustriran zapis (Stanko Klinar), Tri dogodivščine KPD (Kolenčevega planinskega društva) (Urša Kolenc), Zimski pohodi (na Stol in še kam) (Božo Jordan) in pa Sociološki prispevki k profilu slovenskega planinca (Tone Strojin). Društvenih novic je 14, alpinističnih sedem, iz varstva narave sta dva zapisa, iz planinske literature osem, v rubriki Razgled po svetu preberemo prav tako osem zanimivosti, medtem ko končuje številko, opis vzpona po južnem grebenu Škrlatice.

M. C.
 

PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 27. junija, izlet na PEČKE in MARIBORSKO KOČO. Odhod z ruškim avtobusom ob 6.35 z glavne avtobusne postaje do Limbuša. Nato pot skozi Vrhov dol do dobro oskrbovane lovske koče na Pečkah, zatem hoja do Mariborske koče. Povratek po želji. Izlet bo vodila Iva Lah.
PLANINSKA SEKCIJA CERTUS MARIBOR priredi v nedeljo, 27. junija, izlet na RADUHO. Odhod avtobusa ob 5. uri izpred hotela Slavjja. Smer poti Črna-Šumel-Bukovnik-Grohat- Raduha. Obvezna je planinska oprema. Hrana iz nahrbtnika. Prijave sprejema do zasedbe avtobus Tone Mervič, Glavni trg 24, ali po telefonu 21-275, in sicer vsak dan do vključno petka med 10. in 11. uro.


Koče odpirajo

Kaže, da je večina planinskih koč že odprta. V četrtek, 1. julija, bodo odprli še DOM PLANIKA POD TRIGLAVOM in pa TRŽAŠKO KOČO NA DOLIČU. Obe postojanki upravlja PD Gorje pri Bledu.



 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti