Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: Cilj: nad 5000 metrov - Izleti:Komisija za varstvo narave in gorsko stražo pri štajerskem meddruštvenem odboru planinskih društev; Občinska konferenca ZSM in občinski štab teritorialne obrambe; PD Maribor - matica - Posebno obvestilo: Za prevoz udeležencev na XVI. zlet PDŽJ - Koče odpirajo.
I. mariborska odprava Kavkaz *76
Cilj: nad 5000 metrov
PRIHODNJI PETEK BO KRENILA NA POT DESETČLANSKA MARIBORSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA
Za udeležence L mariborske alpinistične odprave Kavkaz '76 minevajo zadnji dnevi zavzetih priprav, napetega ozračja in pričakovanj, saj bodo čez teden dni — v petek, 25. junija — že krenili na pot. Zjutraj bodo z mariborskega letališča poleteli v Beograd, nato pa z letalom nadaljevali pot do Moskve in Mineralnih vod. S kamionskim transportom bodo še isti dan dosegli bazno taborišče — Alplager Bezengi, ki bo za mesec dni postal njihov drugi dom.
Prva samostojna organizirana odprava iz severovzhodne Slovenije je veliko priznanje alpinistom s tega območja, hkrati pa prednje postavlja veliko in trdo preizkušnjo z vseh vidikov. "Prizadevali si bomo ohraniti ugled našega alpinizma v svetu — alpinizma, ki se je z izrednimi dosežki v zadnjih nekaj letih povzpel neposredno v svetovni vrh," pravijo udeleženci odprave, ki jih tokrat predstavljamo.
Deset gornikov, prav toliko različno prehojenih poti, ki se združujejo v enem samem, skupnem cilju. Zanimivo bi bilo sprehoditi se po vsaki izmed njih, pričarati v spomin mnoga nepozabna doživetja in se zamisliti, kaj utegne prinesti prihodnost. Toda kaj, ko čas venomer priganja, tok življenja pa zahteva, da plujemo z njim, čeprav bi radi kdaj pa kdaj varno prislonili svoj čolniček k bregu. Za to so potrebni veliki napori. Tudi danes nimamo možnosti, da bi se podrobneje seznanili s planinsko zgodovino vsakega posameznika — zadovoljiti se moramo s skromnimi podatki.
Pa poglejmo, kdo so člani odprave, ki nas bodo letos zastopali v daljnem Kavkazu!
DANILO ŠKERBINEK
Odpravo bo vodil Danilo Škerbinek, diplomirani inženir strojništva, star 36 let in zaposlen v tovarni papirja Vevče v Ljubljani. Je član alpinističnega odseka Kozjak in eden njegovih prvih načelnikov. Za njim je izredno uspešna alpinistična kariera, ki pa seveda še ni končana. Poleg velikega števila najrazličnejših plezalnih vzponov vseh težavnosti - doma in v tujini - je Danilo tudi prizadeven planinski delavec: je mladinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje in gorske reševalne službe, gorski vodnik, član GRS Maribor, član izvršnega odbora, PZS, ob tem pa še tajnik komisije za GRS pri planinski zvezi Slovenije ter načelnik za vzgojo in izobraževanje pri PZS. Je poročen in oče leto in pol starega sina Jožka. V Centralnih Alpah je gostoval kar petkrat, obiskal pa je tudi že Alplager Bezengi v Kavkazu, kamor krene naša letošnja odprava. S planinstvom se Danilo ukvarja od leta 1952.
BORO JERABEK
Za namestnika vodje odprave smo izvolili Bora Jerabka. 27-letni d iplomirani inženir kemije, zaposlen v tovarni dušika Ruše, je poročen in oče hčerkice Tine. S planinstvom se ukvarja od leta 1963, plezati pa je začel 1968. leta. Je član alpinističnega odseka Kozjak, inštruktor alpinizma, predvsem pa alpinist z lepo bero vzponov vseh težavnosti. Bil je že v Centralnih Alpah in se poskusil z Matterhornom, vendar sta morala s tovarišem zaradi slabega vremena obrniti. Boro se je pred tem veliko ukvarjal tudi s taborništvom, za seboj pa ima zanimivo pustolovsko potepanje po Ameriki, kjer je svoje taborniško znanje dopolnil še z nekaterimi skavtskimi veščinami.
MILAN MEDEN
28-letni Milan Meden je po poklicu prometno-transportni tehnik in je v službi pri železnici. Pri alpinističnem odseku Kozjak je včlanjen že od leta 1963, s planinstvom pa se (po zaslugi staršev, ki so prav tako vneti planinci) ukvarja od leta 1955. Milan je tudi član gorske reševalne službe Maribor in odličen smučar. Knjiga vzponov je priča njegovih plezalskih sposobnosti, saj lahko med mnogimi težkimi vzponi najdemo celo zapis o drugi jugoslovanski ponovitvi seveme stene Eigerja, ki jo je opravil skupaj s še tremi člani AO Kozjak leta 1969. Milan je poročen in oče sina Saška, ki bo bržkone sledil očetovim stopinjam.
ŠTEFAN SENEKOVIČ
Tudi ob tem visokem človeku, saj meri v višino kar 1915 mm, ne moremo biti ravnodušni. Navajen sem ga gledati od spodaj navzgor, zato vedno, kadar sva skupaj v steni, raje uidem naprej, tako da nekoliko zamenjava perspektivo. Star je 28 let, poročen za nagrado ob uspešni vrnitvi iz Kavkaza pa bo postal še srečen očka. Je član AO Kozjak od leta 1968 in pripravnik GRS Maribor. V službi je pri Elektro Maribor, zraven tega pa pridno študira na višji tehniški šoli. Pred leti se je udeležil uspešne "ž.epne" odprave odseka v Centralne Alpe - v skupino Mt. Blanca. Pri odseku opravlja gospodarske posle in je član upravnega odbora društva. Veder značaj in razigranost sta dve njegovi veliki vrlini.
MARJAN CURK
Kuštravi lasje in brada že na daleč oznanjata prihod Marjana Curka (28), člana AO Kozjak, večnega optimista in človeka, ki na zbrano družbo vedno učinkuje pomirjevalno. Čeprav se s planistvom ukvarja šele od leta 1970, plezati pa je začel leto kasneje, je v tem kratkem času opravil veliko zanimivih in zahtevnih vzponov, med katerimi je moč najti tudi prvenstvene smeri. V tovarni akumulatorjev Vesna Maribor je zaposlen kot elektrotehnik. Leta 1972 se je udeležil durmitorske od prave od seka. Veliko sodeluje pri vzgoji mladega kadra, na zadnjem občnem zboru pa je bil imenovan za namestnika predsednika PD Kozjak. Tudi Marjan je poročen.
EDI DROFENIK
O Ediju Drofeniku (29), članu AO Črna na Koroškem, sedaj oskrbniku planinske, postojanke na Grohotu pod Raduho, smo v naših novicah že pisali; toda prav je, da tudi njega predstavimo. Za sedaj je še samski, vendar ne bo več dolgo. Poznamo ga kot resnega in preudarnega alpinista, ki se dobro spozna na svoj posel. Doslej je opravil več kot 250 vzponov, med njimi veliko težkih ponovitev (že zadnjič smo omenili I. jugoslovansko ponovitev poljske smeri v Eigerju, ki jo je skupaj z Rajkom Robnikom opravil lansko leto) in seveda prvenstvenih smeri, katerih težavnost se skoraj vedno vrti v zgornjih mejah. Pri delu je vesten in natančen, in kdor tega ne verjame, naj obišče planinski dom na Grohotu.
MATJAŽ ZANOŠKAR
Kralj Matjaž - bradati mož, ki se piše Matjaž Zanoškar, je doma iz Slovenjega Gradca, kjer je včlanjen v alpinistični odsek. Star je 25 let in zaposlen kot elektro delovodja pn RŠC Velenje. Da ne bi iz te pisane druščine preveč izstopal, se je odločil in pred kratkim stopil v zakonsk- stan. Planinstvu je zvest od leta 1962, in ker se je namenil najprej dodobra spoznati naše hribe, se je alpinizmu posvetil šele leta 1970. Tudi Matjaž je dober alpinist, ki je opravil že veliko vzponov in pristopov - pozimi in poleti, na skupnih treningih pa je dokazal, da je vešč plezalec. Bil ie že v Centralnih Alpah, kjer si je nabral mnogo izkušenj. Je pripravnik GRS, ter veliko pomaga pri društvenem delu.
FRANČEK VOGELNIK
Kdo ne pozna Frančka j Vogelnika, ne, utrudnega planinskega delavca, predavatelja plodnega pisca in prevajalca, zaposlenega kot bi bibliotekarja v mariborski študijski knjižnici - ki je planinski ideji zvest že več kot 25 let? Skoraj si ne moremo zamišljati planinske šole brez 45-letnega mladeniča Frančka, ki je vedno pripravljen sodelovati. Zanimiva predavanja pa vedno rad popestri s svojimi izbranimi diapozitivi ali slikami iz lastne zbirke. On in fotoaparat sta velika nerazdružna prijatelja. Franček sicer ni vrhunski alpinist, čeprav se je ukvarjal tudi s plezanjem. Ljubša so mu umirjena planinska pota in stranpota, ki so pravcata paša za objektiv njegovega aparata. Na naši odpravi bo zasedal mesto fotografa in filmarja - skratka skrbel bo, da bo odprava uspešna tudi po tej plati.
BOGDAN PAVLIN
3 7- letni Bogdan Pavlin , magister scientiae doktor, razumljiveje bo, če zapišemo, da je stomatolog specialist. Je torej učen mož, česar pa v družbi nikoli ne poudarja, saj se odlikuje z izredno skromnostjo. Rad igra tenis in košarko, mnogo planirani - skratka skrbi za svojo kondicijo. K temu navaja tudi svoja otroka. Ne samo da je prehodil skoraj vse naše gore, tudi plezal je. Spomini na študentska leta v Ljubljani, ko je s tovariši pozimi zahajal v Kamniške in Savinjske planine, so mu še posebno pri srcu. Osnovne plezalske veščine si je pridobil na treningih na Turncu. Bogdan bo prav tako enakovreden član naše odprave, saj se bomo k njemu zatekali po pomoč, kadar bo kaj narobe z našim zdravjem. Njegova zasluga je tudi, da bomo ob slovesu postregli z nasmehom zdravih zob.
INKO BAJDE
Bonton zahteva, da o sebi spregovorim nazadnje. Dolgo sem premišljal preden je pero zdrselo po papirju, zakaj pisati o sebi ni enostavno - prijetneje bi bilo, ko bi to namesto mene opravil nekdo drug. Toda tako je naneslo in druge izbire nimam. Inko Bajde - ime vam ni neznano, saj se vsak četrtek srečujemo v naši rubriki. Star sem 27 let, po poklicu strojni tehnik, zaposlen v tovarni akumulatorjev Vesna Maribor. Sem poročen in oče dveletnega sina Vasje, ki svojega očeta le redko vidi doma. Če ga vprašate, kje je, bo odgovoril, da sem v "hlibih" - ali pa na sestanku. Mineva že šesto leto, odkar sem postal načelnik AO Kozjak, skupaj s tovariši pa skrbim za vzgojo mladega alpinističnega kadra. Po očetovi zaslugi sem postal planinec že leta 1953, ko sem komaj štiri leta star dobil svojo prvo planinsko izkaznico. Rad se spominjam doživetij v gorah, številnih vzponov s prijatelji ter zanimivih prvenstvenih smeri in gostovanj v Centralnih Alpah. 1972. leta sem vodil "žepno" odpravo odseka v Durmitor, ki se je še danes vsi radi spominjamo. Čeprav plezam že od leta 1967, bo odprava v Kavkaz zame največja preizkušnja doslej.
V sklepni besedi o udeležencih odprave naj zapišem še tole:
Moč ekipe je odvisna predvsem od zbira znanja in izkušenosti vseh članov, ki jo sestavljajo. Iz kratke predstavitve vsakega izmed udeležencev je moč sklepati, da imajo za seboj plodno in razgibano planinsko in alpinistično dejavnost. Prostorska stiska nam ne dovoljuje, da bi z večjo natančnostjo brskali po alpinistični preteklosti vsakega posameznika, zato menim, da navedeni podatki v okviru naše rubrike popolnoma zadoščajo. In če iz vsega tega naredimo sklep, lahko ugotovimo, da je edino, kar še potrebujejo na pot, popolno zaupanje.
Predstavili smo moštvo odpra ve, vendar o njej še vedno nismo povedali vsega.
Grebenska karta območja, kjer bo delovala I. mariborska alpinistična odprava KAVKAZ *76
CILJ
Alplager Bezengi, ki leži v nadmorski višini 2100 m na začetku več kot 20 km dolgega ledenika Bezengi, je hkrati tudi izhodiščna točka za ekstremne pa tudi manj zahtevne vzpone v stenah znanih vrhov Džangitaua (5051 m). Ghestole (4980 m) Dych Taua (5 208 m) in Schare (5204 m), ki obdajajo navedeni ledenik. Določiti cilj in ga potem zagotovo osvojiti je zelo tvegano in težko. Nedvomno obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost neke odprave. Aklimatizacijskemu obdobju bodo sledili lažji vzponi in ture, ki jim bomo sčasoma dvigali vrednost. Ne izključujemo možnosti, da bi poskušali preplezati tudi kakšno prvenstveno smer. V načrtu imamo še prečenje bezengijske stene ter vzpon na Dych Tau in Puškin. Vsekakor bomo poskušali čas bivanja v Sovjetski zvezi kar najbolje izrabiti.
Nič novega ni, če povemo, da predstavlja Kavkaz zahtevno preizkušnjo, hkrati pa visoko šolo in odskočno desko vsem, ki se pripravljajo na višje cilje visokogorij Pamirja, Hindukuša in Himalaje.
PRIPRAVE
Organizacija odprave ni lahko delo; od slehernega njenega udeleženca zahteva veliko truda in predanosti. Ne samo fizične in psihične priprave, še marsikaj drugega je potrebno, da cilj ne ostane le utopija. Timsko delo v času priprav opravi svoj zrelostni izpit šele na gori.
Najprej smo poskrbeli za soglasje planinske zveze Slovevenije. Uradni vlogi na komisijo za odprave v tuja gorstva pri PZS, ki smo jo poslali decembra lani, je sledil še sestanek kluba ekspedicionistov, na katerem srno predstavili odpravo in dobili vso možno podporo za njeno izvedbo. Iz članov AO Kozjak, ki je pobudnik letošnje odprave, smo sestavili organizacijski odbor. Vanj smo povabili tudi alpiniste iz drugih odsekov, saj smo se domenili, da bo imela odprava značaj prve organizirane odprave iz severovzhodne Slovenije.
Zatem se je začel najhujši del priprav - zbiranje denarja. Žal moramo ugotoviti, da za odpravo še vedno ni dovolj denarja, saj so se v tem času stroški močno zvišali - do odhoda pa je ostalo le malo časa. Živimo v času, ko za dosego nekega cilja nista dovolj le dobra volja in kondicijska pripravljenost, marveč tudi velika mošnja denarja. Poleg množice prošenj, poslanih raznim organizacijam ter podjetjem, pobiranja prostovoljnih prispevkov in prispevkov za razglednico, ki jo bomo vsakemu darovalcu poslali s Kavkaza, je tudi prva številka biltena - izšla bo te dni - eden izmed virov, s katerimi naj bi ob lastni udeležbi zagotovili potreben denar.
Uspeh sleherne odprave je pogojen predvsem s pripravljenostjo njenih članov, ki jo je moč definirati na več načinov. Eden je prav gotovo telesna in duševna pripravljenost, takoj za njo pa kondicija in zdravstveno stanje. Kondicija in psihična trdnost sta dve izmed osnovnih prvin, ki spremljata razvoj vsakega alpinista. Vsak izmed kandidatov za odpravo je imel ti dve vrlini razviti že pred začetkom priprav, saj je moral skozi "visoko šolo" v gorah, kjer ni manjkalo tudi najtežjih preizkušenj.
Odprava, ki bo krenila na pot, ni le nositeljica velike moralne odgovornosti do družbe, ki jo zastopa pred kritičnim občinstvom tujega sveta, temveč mora brezpogojno storiti vse, da bo ohranila ugled domovine, uspešno sklenila delo na gori ter izpolnila obljube vsem, ki so ji pomagali na pot.
Naša dolžnost je, da se že pred odhodom zahvalimo vsem delovnim organizacijam in TTKS Maribor za znatno podporo odpravi, posameznikom in seveda tudi vam, dragi bralci Večera, ki ste z razumevanjem in spodbudami spremljali naše delo v času priprav.
Žal nimamo možnosti, da bi na tem mestu omenili vse organizacije in društva, ki so podprla naša prizadevanja; obljubljamo pa, da bomo za to izbrali primernejši in bolj svečan trenutek - in to bo po povratku odprave, ko se bomo za vašo pomoč še enkrat iskreno zahvalili.
Dotlej pa nasvidenje !
INKO BAJDE