Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

"Alpinistične AN - 15.02.11

Ponovno izvenserijski vzponi

Vsak vzpon, še posebej pa zimski ima svoje privržence in občudovalce, kar je po svoje razumljivo, saj vedno lahko najdemo pro et contra argumente. Tokrat sem na prvo mesto postavil vzpon v Široki peči, pa ne, ker ga je opravili cel šopek najbolj udarnih alpinistov zadnjih nekaj (in več) let, ampak ker združuje vse kar mene osebno pri alpinizmu draži. Dostop, odmaknjeni konci, prava alpska tura s snegom, ledom, kombiniranim plezanjem, dobro in krušljivo skalo, vrh, sestop na drugo stran in še obilen sestop.

Široka peč

Skratka govora je bilo o kondicijski turi skorajšnje odprave na Makalu, ki se je izrodila v eno lepših tur to zimo. Ne vem ali letos alpinisti dejansko tekmujejo, kdo bo preplezal bolj drzno linijo ali so preprosto prišli časi, ko navdahnjeni od kombiniranega plezanja, alpinisti enostavno odhajajo v stene in plezajo? Skratka, da bi bila tura res kondicijska, so se Boris Lorenčič (AO Kozjak), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Marko Prezelj (AO Kamnik) in Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica) od doma odpravili šele zjutraj in po treh urah hoje že stali pod steno Široke peči, natančneje na vstopu Direktne smeri. Sprva so imeli odlične razmere in nenavezani preplezali prvih sto metrov. Nato pa je tako sledil najtežji raztežaj po posneženi skali, ki je zahteval kar nekaj čiščenja nepredelanega snega in delikatnega plezanja. Podoben je bil še začetek drugega raztežaja, kasneje pa so se razmere izboljšale in omogočale bolj uživaško ledno (snežno) plezanje po dobro predelanem snegu. Prehod iz Direktne smeri v SZ raz in nadaljevanje je potekalo po strmih in v glavnem kopnih kaminih. Zlasti zaključek kaminov pa je postregel tudi s precej slabo skalo. Kjer SZ raz preči iz grape desno na raz, so ob 23h ponoči bivakirali. Do tu so plezali kot ena naveza, kar pomeni, da je en plezal naprej, ostali pa so bili navezani en za drugim. Od tu dalje so naslednji dan plezali kot dve navezi še približno štiri raztežaje do vrha. Vrh so dosegli ob 11h dopoldne in z enim spustom dosegli vznožje stene ter prek Amfiteatra sestopili v dolino. V smeri niso našli klina, sami pa so jih pustili 3 in še zatič. Plezali so vse prosto s cepini in mestoma z rokami. In še ocena kombinacije Direktne smeri in SZ raza z variantami (-VI/IV+, M6+, 4-5, 700 m). Zimski vzponi v Široki peči so prava redkost in od ponovitev v osemdesetih, ko so se ponovile praktično vse najpomembnejše smeri v steni (Čihulova, Škorpijon, Zajeda,…) sploh ne vem, če je kdo pozimi kaj plezal tod.

Triglav

ostaja številka ena to zimo. Vzpon, ki v pregledu dogajanja ne sme manjkati je vsekakor ponovitev smeri Metropolis (VIII/VII+, A0, 350 m, 10 h). Ker se je Tomaž (Akademski AO) v Patagoniji ukvarjal pretežno s športnim plezanjem, se je nazaj vrnil precej natreniran. Zato je besno iskal smer, ki bi omogočala pošteno prosto plezanje na star način. Izbral si je lastno smer, pa ne zaradi samovšečnosti, ampak, ker je iz sosednjega Stenarja opazil, da je Stena v tem delu res kopna. Po prvem poskusu z Urošem Brecljem sta v sredo, 09.02., v smer vstopila z Andrejem Ercegom (AO Črnuče), ki je razloge za smer razložil malo (heretično) drugače: ‘S Tomažem sva že večkrat ugotovila, da je plezanje s cepini v bistvu strojno plezanje in se jo zato lahko relativno hitro naučimo. Da torej alpinist, ki (pozimi) da kaj nase, občasno tudi kaj odvrže in pleza golorok. Brez izumetničenega posrednika, neposredno v stiku z naravo - torej skalo'. Vstopila sta šele ob desetih, da ne bi prvih skalnih raztežajev plezala v jutranjem mrazu, a ju je to po drugi strani skoraj gotovo stalo bivaka. Skalni raztežaji (VII- in VII+) so po začetnem ogrevanju postali uživaški. Sledilo je nekaj kombiniranega plezanja in na stiku s Helbo sta si uredila bivak. Pred nočjo sta preplezala še najtežji raztežaj (enkrat A0, sicer VIII+) in se spustila nazaj. Drugi dan sta, po jutranjem ogrevanji v obliki žimarjenja, preplezala še dva raztežaja (VIII-) in se povzpela do Skalaške smeri. Tomaž na blogu še piše: 'Smer sva poizkušala preplezati čim bolj prosto. Zalomilo se nama je le v najtežjem raztežaju, katerega ocena je sedaj VIII+. Smer se mi je tokrat zdela prav tako, ali pa še lepša, kot ob prvem plezanju. V smeri, kljub kar nekaj ponovitvam, ni dosti več opreme, kot sva jo pustila z Maticem in tudi ni potrebno.' Dejansko sta imela ugodne razmere: skala je bila popolnoma suha, meja med snegom/ledom in skalo pa ostra, tako da sta z lahkoto tudi v bolj zasneženih raztežajih plezala v plezalnikih, iskaje otočke skale med snegom. Res dobre razmere! O še bolj napetih dogodkih so poročali tudi ponavljavci ob prvem vzponu v zimskih razmerah (Kresal, Miškovič in Bokavšek, 2005), sicer pa sta smer prva preplezala Tomaž Jakofčič in Matic Jošt (AO Celje-Matica) leta 2002. Vzpon se od zgornjega razlikuje predvsem po udobnem spustu nazaj pod steno, ko pa se bo načel junak, ki bo nadaljeval do roba …

Dolgi hrbet

Včasih se zgodi, da navezo tvorita plezalca katerih inicialke tvorijo primerno ime za novo smer. Nekaj takšnega se je očitno zgodilo v soboto, 05.02., ko sta Martin Belhar (AO Tržič) in Borut Kozlevčar (AO Ljubljana-Matica) preplezala prvenstveno smer v Dolgem hrbtu in skovala ime BiK (IV/4+, 90/70, 900 m). Smer poteka v desnem delu Dolgega hrbta med smerjo MM in Kaminsko smerjo, vse skupaj pa desno od 'popularne' smeri Kemperle-Murovec. Gre za zelo odprto plezanje prek plošč, v katerih pa se, zaradi res dobrih razmer v ledu in snegu, varovanje uredi dovolj dobro že z lednimi vijaki. Plezala sta sicer samo pet ur, a sta se ves čas plezanja varovala, saj naklonina ne popušča. Zaradi odličnih razmer, sta plezanje ocenila kot skoraj kičasto in čeprav sta pričakovala vsaj nekaj kombiniranega plezanja ali kakšen kopen, skalni odstavek, sta zgolj 'pikala po škripavcu' do vrha stene. Stiropor v najlepši izvedbi - še zeblo ju ni. In čeprav je stena v tem delu videti precej razbita, v smeri ni prav veliko položnih metrov. Martin je še zaupal, da se sestop k Suhadolniku vsekakor splača, časovno in zaradi varnosti, edina slabost je, da potrebujete dva avtomobila.

BiK je seveda že doživel ponovitev in to kar tri v enem dnevu. 10.02., sta bila najbolj zgodnja Robert Karu in Anže Šavs (AO Kranj), a tik za njima je BiK-a naskočil še šopek deklet. Na vrhu smeri so se veselile Monika Kambič (AO Kamnik) in Nastja Davidova ter Tina Di Batista (obe AO Ljubljana-Matica) in Maja Lobnik (AO TAM). Omenjeni so pritrdili mnenju prvih plezalcev, da je smer prava poslastica, z lepimi prehodi in ena lepših pri nas. Zlasti v razmerah tako dobro predelanega snega od vstopa do izstopa, kjer so poleg vijakov za varovanje zelo primerni tudi zatiči in metulji.

Eiger

Jure Hladnik(AO Radovljica) in Mitja Šorn(AO Jesenice) sta opogumljena zaradi lepe vremenske napovedi in posnetkov web kamer odpotovala v Švico z namenom preplezati Klasično smer v Eigerju. Vstopila sta v ponedeljek, 07.02., malo kasneje od običajne ure za tako smer, da bi lažje našla prehode do Težke poči. Do nje sta imela v glavnem nepredelan sneg, naprej od poči pa skoraj idealne razmere. Še Hinterstoserjeva prečka je bila lepo zalita s snegom, snežišča v odličnem stanju, prav tako pa tudi prehodi med njimi. Kot že marsikdo sta bila tudi onadva presenečena nad težavami v Rampi. Bivakirala sta pod Prečko bogov na neudobni polici. Naslednji dan sta ugotovila, da bi raztežaj višje lahko precej bolj udobno spala. Drugi dan tako sledita še dva raztežaja prečke in slavni Pajek, pa preko izstopnih poči proti vrhu. Stvar se razvleče še za nadaljnjih 7 ur, a ker jima veter prepreči užitek na vrhu in ker je sestop udobno zalit, z lahkoto ujameta vlak v dolino. Verjamem, da sta na poti domov v avtu vriskala od veselja. Za Klasično smer (VI, 5, M, A0, 1800 m) sta porabila 18,5h, kar je za zimsko ponovitev kar dober čas in precej hitreje kot pretekla leta, ko so naveze vrh dosegle običajno šele tretji dan plezanja, res pa je, da razmere niso vsako zimo enake.

Od tu in tam

Mogoče bi moral omeniti že zgoraj. Naveza Belhar-Kozlevčar je praznični podaljšan konec tedna kot prva ponovila Direktno smer (IV/4, M5, 90/60°,  600 m) v Kladivu. Pozoren bralec pa je že sam opazil, da je iz ocene izginil A1, po zaslugi proste ponovitve omenjenih dveh. Ocene nista dvignila, pravita pa, da se je na dveh mestih treba dobro potegniti za cepine. Smer pa sta pohvalila, da ji težko najdeta primerjavo in da je še bolj konstantno strma kot BiK in res lepa, direktna linija.

Iz Kranja sem dobil novico, da sta Bojan in Janez Svoljšak, 12.02., uživala v Uroševi grapi v Nad Šitom glavi, ki je še vedno dobro narejena. Ponovljen je bil tudi Demoklejev meč, ki pa je že bolj v zadnjih zdihljajih, zato nekateri ledni navdušenci že iščejo led v sosednjem Maltatalu. Sicer pa so se, temperaturam primerno, mnogi že preusmerili v topla in sončna plezališča, poleg primorskih so tudi Bitnje, Kotečnik, … gotovo prava izbira.

In še mogoče malo staro obvestilo. Jelka in Mirko Kranjc sta, 05.02., želela preplezati Led s severa, a je že bilo pretoplo. Na plazu pod Stenarjem sta našla volneno rokavico, kasneje sta na poti proti Lukni našla še sivo softshell jakno znamke Karibu. Telefonska številka za tiste, ki bi jima prijazna kolega utegnila polepšati dan: 051354973.

Lepo se imejte, pišite kaj na alp.ple@planid.org in srečno!

Peter Mežnar

Arhiv: vse Alpinistične novice

 

Široka peč (foto: Marko Prezelj)

 

1. raztežaj (foto: Boris Lorenčič)

Pogled na vstop (foto: Marko Prezelj)

Dobro jutro (foto: Marko Prezelj)

Trio in fotograf Marko Prezelj

Proti soncu (foto: Marko Prezelj)

Metropolis: prvi težki raztežaji (foto: Andrej Erceg)

Metropolis: najtežji raztežaj (foto: Andrej Erceg)

BiK (foto: Belhar&Kozlevčar)

BiK - šopek (foto: Kambič)


Eiger (foto: Šorn)

 

Značke:
ALP AN novosti

2 komentarjev na članku "Alpinistične novice AN - 15.02.11"

Peter Mežnar,

Hehehe,

heretike so včasih na grmadah zažigal, zdaj jih pa na štrik navežejo in v Steno pošljejo. Samo barabe, namesto da bi trpele, še uživajo.

Super vzpon in lepa fotoreportaža, kot že nekaj njih to zimo. Res lepe prispevke sestavljaš! Gotovo link vreden greha. Sem ga pozabil dodati.

LPP


Andrej Erceg,

Dodajam še link na:

http://www.aocrnuce.si/index.php?Id=2&sid=581&type=1

ker je tukaj omenjena heretika pravilneje spesnjena:) + dodatne fotografije

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti