Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V strmalih nad Idrijco ...


                 [email protected]


www.gornik.si



Sv. Ivan in Divje Babe


Dom na Račevskem jezeru


Skakalni center v Žireh


Med Breznico in vasjo Korita


Sv. Pavel nad Stražo in sv. Jurij v
vasi Lazec, zadaj Bevkov vrh


Sv. Jurij, sv. Katarina (Otalež)
in sv. Nikolaj (Jazne)


Sv. Pavel


Zložna pot na planoto


Sv. Kocijan nad Reko


Sv. Ivan


Na razpotju


Greben Peči od sv. Ivana


Kojca in Porezen


K Divjim Babam


Zgornja jama ...


... in pogled iz nje


Od Divjih Bab v dolino


Dom


V teh strmalih so Divje Babe ...


... in sv. Ivan nad njimi



Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 2. marec 2011, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 6112

Hej, 'neandertalka'! Kam pa spet plezaš?!Gorniška potepanja: ... kjer so (menda) piskali že neandertalci.


Šebrelje in Divje Babe

 
Napisati kaj novega o verjetno vsem dobro znanih Divjih Babah in Šebreljski planoti s cerkvijo sv. Ivana nad prepadnim robom je zelo težko, zato bom tokrat Pri sv. Ivanu nas smerokaz povabi navzdolVhodza vse tiste, ki prihajamo v idrijski svet z vzhodne strani, že ob dostopu do senčnih grap in strmih, ponekod prepadnih pobočij nad njimi opisal kakšno zanimivost. Če se nam ne mudi in v Idrijo ne zdrvimo po glavni magistrali, lahko iz prestolnice zastavimo takole. (Da se po tistih ovinkih resnično lahko drvi, so mi že velikokrat dokazali vrli domačini, saj sem ob vsakem obisku tistih koncev kakšnemu v napoto, pa ne sodim ravno med počasne voznike.)

Račevsko jezero v objemu gozda

Skozi Dobrovo do Horjula, nato navzgor v Šentjošt in naprej v Smrečje. Na razglednem hribčku tik ob cesti nas pozdravi lična cerkvica Marijinega Hm, le kako je dobilo jezero ime?Žafranvnebovzetja. Zelo primerno mesto za počitek. Le streljaj naprej se je zelo priporočljivo ustaviti pri dobrih sto metrov dolgem in malo manj širokem Račevskem jezeru, ki v objemu gozdov na višini slabih sedemsto metrov vabi vse ljubitelje narave, pa čeprav idilo malo pokvari bližnja cesta, ki jo Žirovci vse pogosteje uporabljajo kot bližnjico proti Ljubljani. V jezercu so našle dom številne dvoživke (mrestišče žab). Njihov življenjski prostor je čedalje bolj ogrožen, zato naprošam izletnike, da naj se temu primerno obnašajo. Malo na trdo bi lahko zapisal takole: vsakršno svinjanje prepovedano!

Mirna gladina Račevskega jezera

Jezero je za ta del Slovenije, na stičišču (pred)alpskega in dinarskega sveta, zelo zanimivo, premore pa tudi žalostno legendo, ki jo – mimogrede rečeno – z malo Žabe svatbo so imele ...... rega, rega, kvak, kvak, kvak.drugačnimi »glavnimi igralci« poznamo tudi pri nas. Račevska legenda govori o mladem dekletu in vpregi volov. Na bližnjem Malem Račevskem jezeru se je zgodila nesreča. Dekletove v kito spletene lase in volovski jarem so našli čez mnogo let pri izviru v dolini Sore. V naših krajih je Malo Račevsko jezero našlo še manjšega soimenjaka pod Velikim Kozjem, dekle je zamenjal gozdar, izvir v dolini Sore pa Gračnica. Voli in njihov jarem, ki mu pri nas rečemo talejge, pa v legendi nista doživela sprememb.

Sv. Lenart na Bukovem, zadaj Rodica

Do Žirov se zapeljemo skozi dolino Račeve. Če »bližnjic« še nimamo dovolj, se lahko tudi do Ledinskega Razpotja pripeljemo po drugi cesti. Kmalu za mestom Kasarna italijanskih graničarjevPod Breznico pri Žirehzavijemo desno navzgor proti Breznici. (Ali so Žiri bolj mesto, kraj, naselje ali (velika) vas, bo mogoče napisal kateri od domačinov, jaz sem – v izogib zameri – uporabil »najvišjo« mogočo besedo.) Pod Breznico si lahko ogledamo kasarno italijanskih graničarjev. Nadaljujemo skozi Korita do Ledinskih Krnic in bližnjega Razpotja, od koder v Spodnjo Idrijo, oziroma v bližnjo Mokraško vas, ki ji domačini rečejo kar Amerika, »pademo« skozi ovinke regionalke. Da moramo zelo urno vihteti volan, če ne želimo biti venomer napoti rojenim dirkačem, pa sem omenil že prej. No ja, bi napisal norcem, pa se ne spodobi, čeravno je menda – vsaj tako sem izvedel – med domačini splošno znano in sprejeto, da če nekoga opišeš s pomočjo te besede, v resnici misliš, da je čisto normalen – seveda tudi (ali predvsem!) na cesti.

Sv. Ivan; cerkev, kjer se lahko dobro pozvoni

Naj bo kakorkoli že, do vznožja Divjih Bab je še precej ovinkov, kakšen tempo bo kdo ubral, pa se bo odločil vsak sam. Avto ustavimo v vasi Reka, kjer na Telovadba ...... ob poti na Šebreljsko planotovrhu prepadnega roba zagledamo cerkev sv. Ivana. Kdor (še) ne ve, kaj ga čaka zgoraj, bo nemara presenečen. Za cerkvijo se začenja Šebreljska planota, ki jo s treh strani objema ozka dolina Idrijce, na južni strani pa jo omejuje cesta, ki skozi Kanomljo in čez Oblakov Vrh drži proti Dolenji Trebuši. Po tej prometnici je do Soče celo bližje kot ob Idrijci, vendar se ovinkom tod pridruži še makadam. No, če imate voljo … Vrnimo se pod Divje Babe. Do znanega arheološkega najdišča vodi strma pot, ki je v zmrzali in snegu ne kaže priporočiti. Pravzaprav tudi tiste ne, ki se do Sv. Ivan. Na steni zvonika si lahko ogledamo ...... umetnijo. Slikar Dore Južna je upodobil Mojzesa z desetimi božjimi zapovedmi.jame spusti od cerkve sv. Ivana. (Če izberemo zgornje izhodišče, se po dolini Idrijce zapeljemo še naprej in nato zavijemo levo navzgor na Šebreljsko planoto.) Obe stezici sta opremljeni z varovali, kar dovolj zgovorno priča o tem, da je tam poštena strmina. Mimogrede, na voljo imamo še eno prijetno in – glede na precej pokonci postavljen svet – presenetljivo zložno označeno pot, ki iz zaselka Na Logu pripelje do cerkve sv. Ivana čez pobočje vzhodno od Divjih Bab. S sestopom mimo njih se nam obeta prijetna krožna pot. Jama, pravzaprav sta dve, se nahaja(ta) dobrih dvesto višinskih metrov nad reko.

'Razstava'

Zgodb in teorij o (menda) najstarejšem glasbilu na svetu, slavni piščali, ki naj bi jo pred petinpetdeset tisoč leti iz cevastega dela stegnenice mladiča Pogled v dolinoTehnični pripomočekjamskega medveda izdelal neandertalec, je zelo veliko. Če ta, recimo ji »uradna razlaga«, drži, potem smo na konju (pravzaprav na medvedu), toda kaj, ko je od takrat po dolini pod jamo steklo že toliko vode, da bi z lahkoto zalila vse človeške (pa naj bodo strokovne ali laične) bistroumne misli o preteklosti. V papirnati literaturi in na spletu je toliko zanimivih člankov, raziskav, dokazovanj in vsega ostalega, da sem po vsem prebranem kar precej zmeden.

Sv. Ivan iz doline Idrijce

Kaj je res in kaj ni ter kdo ima bolj in kdo manj prav, se bodo (če se bodo) zmenili strokovnjaki, zato bom o tem rajši molčal, saj že malo starejšemu zemljevidu, ki so mu »avtorji« pozabili dodati letnico, težko določim starost. Kot navaden hribov'c sem prepričan, da je v tistih koncih zelo zanimivo, divje in kakšen »korak« vstran tudi precej samotno, pa naj so v jami nad Idrijco muzicirali že neandertalci ali nemara šele kakšni bolj brihtni prišleki za njimi ...

 

eXTReMe Tracker