Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in Ljudje 27.05.1976

27.05.1976

Cvetoča pomlad


PETA ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA


Z barvnim posnetkom Jožeta Dolničarja Pomlad na Srednjem vrhu nas pozdravlja letošnja majska številka osrednje slovenske planinske revije. V številki, ki obsega 48 strani, naj posebej omenimo tele sestavke: Gozdovi na Slovenskem (daljši zapis Francka Vogelnika ob izidu izjemno lepe razkošne publikacije, posvečene gozdu na naših tleh); Tri dni do konca (Marko Štremfejj); nagrajena prispevka na lanskem natečaju PV: Vikija Grošjja Razpoka ter Erne Meško Ljubila sem jih in učila ljubiti -planine; Dobri človek z Biokova (Jože Humer); Biancograt -Crast Alva ali legenda Bernine (Janez Bizjak); Severna stena les Droites (Zvone Andrejčič); Aiguille Verte (Janez Šušteršič), Piz Turna (Matija Turna) idr. Med zanimivostmi naj omenimo prizadevanje Savinjčana Boža Jordana, ki je objavil doslej znane zgoščene podatke o slovenskih veznih in krožnih planinskih poteh, in pa objavo celotnega zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (zakon je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije 10. marca letos.)
V majski številki je deset ilustracij, izstopa pa tudi zelo lepa pesem Rinalda Steinerja Melan-
holija.

M. C.


• Prestavitev transverzale
Lovrenški planinci bodo prestavili del slovenske planinske transverzale: zaradi močvirnega terena pri Lovrenških jezerih bodo
prestavili ta del osrednjec slovenske planinske poti na suha tla. Markacisti PD Lovrenc pa tudi že obnavljajo poti na Klopni vrh,
Planinko in Pesek ter odsek transverzalne poti od Klopnega vrha do Šiklarice.

F. P.


• Trimčkova pot na Dobrovlje
Kot smo že poročali, je telesnokulturna skupnost Žalec za letos pripravila novo traso trimčkove poti: letos vodi pot čez Dobroveljsko planoto. Dobrovlje praznuje letos 35-letnico prve frontalne partizanske bitke na Čreti.
Vso trimčkovo pot bomo ob priložnosti predstavili v naši podrubriki Planinske koče in poti.


• Srečanje tudi v Velenju

Srečanje z alpinisti, udeleženci odprave na Kangbačen, bo drevi, v četrtek, tudi v Velenju. O vzponu na Kangbačen bodo ob barvnih diapozitivih predavali Franci Jeromen, Zoran Jerin in Roman Robas, ki se bodo po končanem predavanju podpisovali v knjigo Kangbačen. Srečanje bo ob 18. uri v knjigarni Mladinske knjige v Velenju.

S. S.


PD ŽELEZNIČAR MARIBOR
priredi v soboto, 29., in nedeljo, 30. maja, izlet PO SAVINJSKI POTI (Sentjungrt, jama Pekel, Vinski vrh, Gora Oljka, Šmartno ob Paki). Odhod z vlakom z glavnega kolodvora v soboto ob 6.05 do Celja, nato z avtobusom do škofje vasi. Hoje bo oba dni po 7 ur. Povratek v nedeljo v večernih urah. Izlet bo vodil Stanko Lukič. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
PD MARIBOR—MATICA priredi v nedeljo, 30. maja, izlet na SVETINO in RESEVNO. Odhod z vlakom ob 7.05 do Laškega, povratek ob 20.06. Hoje bo 5 ur, hrana iz nahrbtnika. Izlet bo vodil Anton Vuk. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
PD LOVRENC NA POHORJU priredi v nedeljo, 30. maja, avtobusni izlet na GOLICO (1835 m). Odhod ob 5. uri izpred gasilskega doma. Prijave zbirajo do petka Majda Torej (tovarna kos in srpov), Franc Pačnik (pošta) in Jeseničnik (mladinska organizacija).


Koče odpirajo

KOČA NA KOPITNIKU (PD Rimske Toplice) je od 20. maja dalje odprta ob petkih in dnevih pred prazniki od 16. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. do 22. ure. Za najavljene skupine odpro kočo tudi bb dru¬gih dnevih.
ROBLEKOV DOM NA BEGUNJŠČICI (PD Radovljica) so odprli včeraj, v sredo, 26. maja. Dom bo odprt neprekinjeno do jeseni.

Ne uničujmo postojank!

Pri PD Radovljica se še niso odločili, kdaj bodo odprli POGAČNIKOV DOM PRI KRIŠKIH JEZERIH. Vremenske razmere na Kriških podih niso namreč nič kaj spodbudne — tam je še veliko snega.
Pač pa so se radoveljski planinci pritožili, da so neznani planinci pustili zimsko sobo pri Pogačnikovem domu odprto, zaradi česar je vanjo naneslo veliko snega. Poleg tega so si neznani planinci v zimski sobi tudi sami kurili.
Kaj naj porečemo k temu? Ob že tako pičlih sredstvih, ki jih imajo društva na voljo za vzdrževanje postojank, nekateri na tak način uničijo dragocena visokogorska zavetišča. Zares brezvestnost brez primere!






 

četrtek, 27. maj 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1743

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Številne aktualnosti; Dve hrenovki; Embalažo domov; Cvetoča pomlad - Inko Bajde: Novo na Grohotu; Srečanje mladinskih vodnikov UIAA; Novost med derezami; Usoden dremež; S.S: Srečanje tudi v Velenju - F.P.: Prestavitev transverzale - Drugo: Trimčkova pot na Dobrovlje - Izleti: PD Železničar Maribor; PD Maribor-matica; PD Lovrenc na Pohorju - Koče odpirajo - Ne uničujmo postojank.

Številne aktualnosti


IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ODLOČILA O ČLANARINI ZA PRIHODNJE LETO, O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O NALOGAH PZS V PRIHODNJE IN O NJIHOVEM FINANCIRANJU TER O PRODAJI PLANINSKEGA DOMA V LOGARSKI DOLINI IN MOZIRSKE KOČE NA GOLTEH


Poročali smo že, da je bila prejšnjo soboto v Celju izredna skupščina planinske zveze Slovenije, medtem ko je bila dan predtem seja glavnega odbora PZS.
Skupščina, ki se je je udeležilo 117 delegatov iz 83 planinskih društev, je odločala o številnih organizacijskih in gospodarskih vprašanjih. Tako bo znašala članarina PZS za prihodnje leto za člane najmanj 40 dinarjev (od tega bodo morala društva odvajati zvezi 18 dinarjev), za mladince 15 (odvod zvezi 4) in za pionirje 10 (odvod zvezi 2 dinarja). Poleg tega bodo člani in mladinci od leta 1977 dalje plačevali po en dinar v ekspedicijski sklad, kar bo prispevek k jugoslovanskim alpinističnim odpravam.
Ko so delegati razpravljali in sklepali o končnem računu planinske zveze Slovenije za leto 1975, so sklenili, da bodo planinska društva v bližnji prihodnosti podpisala samoupravni sporazum o nalogah PZS ter o njihovem financiranju.
POMOČ POTRESNEMU OBMOČJU, NOVA GRADNJA NA KREDARICI
Delegati so sklenili, da bo planinska zveza izdvojila iz dohodkov, zbranih iz članarine za letošnje leto, 10.000 dinarjev za pomoč prizadetim po potresu v Posočju, delegati pa so v ta namen tudi sami zbrali 4775 dinarjev.
Izredna skupščina planinske zveze Slovenije je vsestransko podprla akcijo zbiranja denarja za novo gradnjo planinske postojanke na Kredarici. Sedanji Triglavski dom namreč že dolgo več ne ustreza množičnemu obisku najvišjega vrha Jugoslavije. Denar zbira planinsko društvo Ljubljana-matica, ki oskrbuje Triglavski dom na Kredarici in je v ta namen izdalo darilne bone po 10,50 in 100dinarjev.
O prodaji planinskega doma v Logarski dolini in Mozirske koče na Golteh celjski turistični organizaciji Izletnik-Turist, o čemer je prav tako odločila minula izredna skupščina, pa smo poročali že prejšnji četrtek.

M. CILENŠEK


Dve hrenovki

Upokojeni mariborski profesor Ivan Sumljak, sicer navdušen planinec — prav on je bil pobudnik slovenske planinske transverzale - , Rušani pa so ga na nedavnem jubilejnem občnem zboru društva skupaj s Frederikom Degnom izvolili za častnega člana, se takole spominja drobca z velikega zbora planincev 28. junija 1914 — na dan, ko je Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo: " Na zboru sem kot fante hodil naokrog in občudoval dobrote na številnih stojnicah. Kar me je zagledal lepo oblečen gospod. Vprašal me je: ,,Bi hrenovko?" Joj, kar sline so se mi pocedile! Veste, kaj je tedaj pomenila hrenovka za ubogega dijačka? "Prosim!" sem dejal. In mi jo je kupil. Pohrusta! sem jo mimogrede. "Bi še eno",  me je zopet vprašal. Ponižno sem ga pogledal ter dahnil: "Prosim". Tudi to sem z največjim užitkom pospravil. ,,Bi še eno?" me je tedaj vprašala njegova žena. Kaj še eno, še pet bi jih pojedel! sem mislil pri sebi. Toda ker nisem hotel dajati videza izkoriščevalca in požrešneža, sem ponudbo hvaleižo odklonil.
Tedaj je prišla do nas gosposko oblečena deklica mojih let ter mi podarila jabolki. Prav tisti hip so pridrveli orožniki ter začeli razganjati ljudi. Prestrašil sem se tako zelo, da sem jo ucvrl v gozd in tekel ob Dravi vse do Jožefove cerkve na Studencih pri Mariboru. Eno jabolko sem spotoma izgubil, drugo pa tedaj — v čast svetega Jožefa — pojedel..."
Po že omenjenem jubilejnem občnem zboru v Rušah - bil je marca letos - so tovarišu Šumljaku prinesli kranjsko klobaso; čez pol ure so mu prinesli še eno."V spomin na leto 1914!"so v šali dejali. Šumljak pa jo je hvaležno odklonil: "Res ne morem več!" se je branil...

M. C.


Novo na Grohotu
Nova planinska postojanka na Grohotu, ki letos že redno obratuje, je dobila tudi novega oskrbnika. Odslej jo bo upravljal znani koroški alpinist Edi Drofenik, ki ima za seboj razgibano alpinistično dejavnost. Bralci Večera se bržkone še spominjajo njegovega imena, ki je povezano s prvo ponovitvijo poljske smeri v steni Eigerja, ki jo je opravil skupaj z Rajkom Robnikom v času od 30. julija do 1. avgusta lani. Edi Drofenik je tudi eden izmed kandidatov za letošnjo I. mariborsko alpinistično odpravo v Kavkaz, ki bo krenila na pot že čez slab mesec.
V soboto in nedeljo so na Grohotu gostovali alpinisti AO Kozjak iz Maribora, ki so skupaj s slušatelji alpinistične šole opravili osem vzponov v steni Male Raduhe. Pritoževali so se nad razmerami v steni, saj je bilo v njej še precej ledu, napihanega snega in požledi, ki je močno ovirala plezanje. Iz oblačnega neba pa se je od časa do časa vsula tudi sodra.

I. B.


USODEN DREMEŽ
Pogosto beremo o uspešnih japonskih odpravah, ki se odlikujejo po izrednih dosežkih. Njihova bogata in razgibana plezalska zgodovina pa beleži tudi veliko
tragičnih dogodkov, mednje sodi tudi tale: Hitoshi Itoh, ki je bil skupaj s svojimi tovariši prvi osvajalec 7359 m visokega vrha Malubiting v Karakorumu, je pri
sestopu nenadoma zadremal. Trenutku nepazljivosti je sledil zdrs — in gora ga je pahnila v smrt.

I.B.


Novost med derezami

Imenujejo se chouinard-salewa, njihova posebnost pa je v tem, da niso pregibne, kar omogoča pleza¬cu lažje napredovanje ali stanje na strmih lednih vesinah, ne da bi pri tem preveč obremenjeval mišice na nogah. Prednji zobje derez so ukrivljeni kot nekakšni kremplji, nekoliko usločeni so in se med obremenitvijo ne podajajo. Naslednji par zob stoji navpično in ne pošev, kot je primer pri večini derez, imenovanih dvanajsterke.
Nove dereze so za hojo zelo pripravne, poleg tega so opremljene še z univerzalnim prestavnim sistemom za čevlje od številke 37 do 48. Upajmo, da bodo kmalu našle prostor tudi na policah naših trgovin s športno opremo.

I. B.


Srečanje mladinskih vodnikov UIAA

V času od 1. do 8. maja je v Wallisu (Švica) potekalo srečanje mladinskih vodnikov iz planinskih organizacij — članic UIAA (mednarodne alpske unije). Srečanja, ki ga je letos organizirala švicarska alpinistična zveza (SAC), se je udeležilo 31 predstavnikov iz osmih držav, tudi iz Jugoslavije. Danilo Škerbinek, načelnik komisije za vzgojo in izobraževanje pri planinski zvezi Slovenije, nam je o tem srečanju povedal nekaj zanimivosti.
Poleg poučnih predavanj in konstruktivnih posvetov so v mednarodnih navezah opravili še nekaj zahtevnih visokogorskih tur in spustov s smučmi z Jagerhorna (3969 m), Signalkuppe (4554 m), Dufourspitze (4634 m) in Castorja (4176 m). Na seji mladinske komisije mednarodne alpske unije pa so se dogovorili, da bodo ponovno sprožili širšo akcijo za dosego vzajemnosti v gorskem reševanju, da bodo v najkrajšem času pripravili evropsko planinsko pesmarico ter pripravili nov program prihodnjih srečanj v naslednjih treh letih. Obširnejše poročilo o tem zboru bo objavljeno v Planinskem vestniku.

     I. BAJDE


• Embalažo domov
Splošnemu prizadevanju, da bi ohranili naravo čisto, bi se lahko pridružili tudi proizvajalci hrane in pijač. Na vidno mesto na embalaži naj bi natisnili priporočilo, naj planinec ali izletnik, potem ko hrano použije prinese prazno embalažo s seboj domov. Če bo le desetina ljudi, ki zahaja v naravo, upoštevala tole proizvajalčevo priporočilo (mislimo namreč na desetino tistih, ki tega ne počenjajo iz lastnega nagiba), bo priporočilo doseglo namen: za desetino manj navlake bo v naravi!

M. C.










 

 

eXTReMe Tracker