Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in Ljudje 20.05.1976

20.05.1976

 

PD MARIBORSKI TISK priredi v soboto, 22. maja, izlet na KUM (zasavska transverzala). Odhod ob 7. uri z vlakom do Hrastnika. Hrana iz nahrbtnika. Prijava obvezna zaradi nabave vozovnic. Izlet bo vodil Tone Bende. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
PD MARIBOR—MATICA priredi v nedeljo, 23. maja, sprehod med ORMOŠKO—LJUTOMERSKIMI GORICAMI (pomurska planinska pot). Odhod iz Maribora z vlakom ob 8.05 do Pavlovcev (povratna vozovnica), povratek iz Ljutomera ob 18.55. Hoje bo 5 ur. Priporočamo dobre čevlje in nekaj hrane. Ob slabem vremenu izleta ne bo. Izlet bo vodil Tone Korošec.
PD TAM MARIBOR priredi v soboto, 5. junija, izlet na KEPO (2143 m) v Karavankah. Odhod z avtobusom ob 5. uri izpred Mariborskega dvora, predviden povratek ob 19. uri. Cena izleta je 60 dinarjev. Prijave z vplačilom sprejemajo predsedniki planinskih skupin do 1. junija. Prijavite se lahko tudi Romanu Pinterju, inter. tel. 252. Vsi udeleženci morajo imeti veljaven potni list in primerno planinsko opremo.


Koče odpirajo

KOČA NA RAVNEH (oskrbuje jo PD Jezersko) je do 13. junija odprta ob sobotah in nedeljah; redno jo bodo odprli v petek, 18. junna.

ZAVETIŠČE POD ŠPIČKOM (upravlja ga PD Jesenice) pa bodo odprli v soboto, 29. maja.



 

četrtek, 20. maj 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1383

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Krvavec; Postojanki prodani - Inko Bajde: Plazovi, plazovi ...; Vzponi in alpinistična šola - J.S.: Planinska šola v Podlehniku - Drugo: Radijska zveza Kredarica - Kriška jezera - Izleti: PD Mariborski tisk; PD Maribor - matica; PD TAM Maribor - Koče odpirajo.

Krvavec


KLJUB NOVEMU LASTNIKU — AERODROMU LJUBLJANA—PULJ — SO PLANINCI POLETI ŠE VEDNO POGOSTNI OBISKOVALCI TE RAZGLEDNE POSTOJANKE V KAMNIŠKIH IN SAVINJSKIH ALPAH — OBILO MOŽNOSTI ZA VSAKOVRSTNO RAZVEDRILO — DNEVNA OSKRBA 105 DINARJEV — ZA PRIHODNJE SILVESTROVANJE ŽE SEDAJ VSE ZASEDENO


Novembra lani smo slovenski planinci izgubili pomembno postojanko — dom na Krvavcu. Ker planinska organizacija doma ni mogla več vzdrževati, ga je prodala aerodromu Ljubljana—Pulj. Kolikor je to za slovensko planinsko organizacijo hud udarec, pa je bil, žal, edini izhod, da bi lahko dom na Krvavcu še naprej ponujal gostoljubje planincem in drugim, ki žele preživeti nekaj dni ali samo nekaj ur na tem južnem okrajku Grintovcev.
V MINULI ZIMI: 1,20 METRA SNEGA
Kako je bil dom zaseden v minuli zimi, kolika je njegova zmogljivost, katerih storitev so lahko gostje doma deležni, skratka o vsem, kar Krvavec ponuja — čeprav pod drugo firmo —, o vsem tem smo se pogovarjali s Francem Laniškom, poslovodjem gostinskega obrata letališča Ljubljana—Pulj.
"Dom na Krvavcu je odprt vse leto," je povzel Franc Lanišek. "Ker so bile snežne razmere v minuli zimi ugodne — sneg je bil  vse od dneva republike pa do praznika dela, je bil dom skoraj vso zimo povsem zaseden. Snežna odeja je bila v poprečju debela 1,20 metra."
183 LEŽIŠČ, OSEM ŽIČNIC
"Zmogljivost? V starem in novem domu lahko ponudimo prenočišče 122 gostom; sobe so dvo, tri in štiriposteljne, dve sobi v starem domu imata po 14 postelj, na skupnem ležišču pa ahko namestimo 35 ljudi. V zimskem času je odprta tudi brunarica, v kateri je 61 postelj v eno, dvo, tri- in štiriposteljnih sobah."
— Kako je z žičnicami: koliko jih je in kolika je njihova zmogljivost?

"Vseh žičnic skupaj z gondolsko je osem, njihova skupna zmogljivost pa je 5500 ljudi na uro. Prav pri gondolski žičnici smo pred 14 dnevi opravili redna vzdrževalna dela."
TURE V OSREDNJE KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE
 Od kod pride največ gostov? Kako je z letošnjimi rezervacijami? Koliko je med gosti planincev?
"Planinci prevladujejo seveda v poletnem času; nekateri se do doma pripeljejo z žičnico, nato pa se napotijo čez vrh Krvavca, Veliki Zvoh in Kalški greben na Kokrško sedlo in naprej — na Grintovec, Skuto, Kočno. Ni jih pa malo, ki  kljub žičnici  pridejo do doma peš vse iz doline.
Med tistimi, ki bi letos želeli preživeti nekaj dni na Krvavcu, prevladujejo gostje iz Vojvodine in pa gostje, ki so naročili penzionske storitve v aranžmaju našega letališča."
ŠTEVILNE MOŽNOSTI ZA REKREACIJO
— Cene?
"Popoln penzion 105, samo prenočišče pa 30 do 90 dinarjev — odvisno od kakovosti sobe."
— Kaj lahko — poleg oskrbe, čistega zraka in razgleda. — še ponudite gostu?
"Posojamo smuči in palice ter smučarske čevlje, tudi tekaške smuči, sanke, ležalnike, tod prirejamo smučarsko šolo, v nočnem lokalu pa se lahko gostje ob popolnoma enakih cenah, kot so v restavraciji, zabavajo od 21. do 3. ure; glasbo predvajamo pač le iz avtomatov — zato cen nismo zvečali."
Po besedah Franca Laniška naj se interesenti, ki bi želeli preživeti del dopusta poleti na Krvavcu, prijavijo takoj, za zimski čas naj se prijavijo najkasneje do oktobra, medtem ko je za silvestrovanje — čeprav je dotlej še sedem mesecev — že vse oddano.

NEPOZABEN RAZGLED
Tako postojanka na Krvavcu, kljub temu da ni več last PZS, še naprej opravlja pomembno poslanstvo tudi med planinci. V nadmorski višini 1700 metrov ponosno ždi v neposredni bližini stare kapelice, koče gorske reševalne službe in televizijskega oddajnika RTV Ljubljana in je pomembna vmesna postojanka na turi v osrednje Grintovce. Pol ure pod domom — v neposredni bližini zgornje postaje gondolske žičnice in pri spodnji postaji sedežnice Gospinc — pa je kljub temu ostalo še nekaj čisto planinskega: zavetišče PD Kranj, v katerem pa — žal — ni prenočišč. Nedvomno najlepše, kar lahko ponudi Krvavec, pa je izredno obsežen razgled: s Krvavca se popotniku razgrne vsa Ljubljanska kotlina in skoraj celotna Gorenjska, tik pod Krvavcem pa je kot na dlani brniško letališče.

Besedilo in posnetki: MILAN CILENŠEK

Postojanki prodani


Z DENARJEM, KI GA BO PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DOBILA ZA PLANINSKI DOM V LOGARSKI DOLINI, BODO PLANINCI UREDILI ŽIČNICI NA KOROŠICO IN OKREŠELJ - PRODANA JE TUDI MOZIRSKA KOČA NA
GOLTEH


Na izredni skupščini planinske zveze Slovenije - bila je v soboto v Celju - so delegati dokončno odločili: planinski dom v Logarski dolini in Mozirsko kočo na Golteh bo PZS prodala združeni turistični delovni organizaciji Izletnik-Turist. To je v sedanjih, izredno težavnih gospodarskih razmerah edini izhod, kajti niti PZS niti PD Celje in PD Mozirje nimajo denarja za nadaljnje vzdrževanje in obnavljanje teh dveh postojank.
Obrazložitev PZS je bila, da se planinska organizacija ne more ukvarjati s profesionalnim gostinstvom hotelskega in penzionskega tipa, torej ne more poslovati na pridobitniški, podjetniški in dohodkovni podlagi Osnovni namen planinske zveze je pač skrb za planinski in visokogorski turizem.
Povsem pa se planinska organizacija iz Logarske doline le ni umaknila: sedanjo depandanso planinskega doma bodo preuredili v planinski dom, ki bo še vedno varno zatočišče tistim, ki se namenjajo v Grintovce. Za preureditev depandanse bodo porabili del denarja, ki ga bodo dobili za planinski dom v Logarski dolini, del pa bodo porabili za novo tovorno žičnico na Korošico ter za obnovitev tovorne žičnice na Okrešelj.
Podrobnosti o novih poteh turizma v Gornji Savinjski dolini smo objavili v torek na celjski strani - prispeval jih je naš celjski sodelavec Lojze Trstenjak, medtem ko bomo o drugih sklepih skupščine PZS poročali prihodnjič.

M. CILENŠEK

Plazovi, plazovi...


CELJANI BODO OČISTILI OKREŠELJ IN NJEGOVO OKOLICO, ZATO BO FRISCHAUFOV DOM TUDI ZA KONEC TEDNA ZASEDEN


Deževje prejšnjega tedna se je ponekod sprevrglo v sneg, ki je zapadel vse do nižin, na srečo pa je hitro skopnel. Nekoliko drugačna podoba pa se je ponujala v Kamniških in Savinjskih ter Julijskih Alpah, kjer je bilo zaradi na novo zapadlega snega veliko plazov.
Sicer tih in prijeten svet nad Okrešljem so v soboto in nedeljo ves dan motili rezki poki plazov, ki so se nato s truščem valili v dolino. Celjani, ki so skoraj vsak konec tedna na Okrešlju, so v težkih razmerah opravili 14 vzponov v Rinkah in Mrzli gori, dva pa sta plezala tudi v Koglu.
V soboto in nedeljo, 22. in 23. maja, nameravajo izvesti delovno akcijo (čiščenje okolice in poti na Okrešelj), poleg tega pa bo imela celjska gorska reševalna služba še zimski tečaj. Ker bo Frischaufov dom precej zaseden — nič manj soba GRS, prosijo, naj drugi alpinisti v soboto in nedeljo ne hodijo na Okrešelj, marveč naj si izberejo druge ture.

I. B.

Vzponi in alpinistična šola
USPEŠNO DELO KOROŠKIH ALPINISTOV


Tabora v Paklenici se je udeležilo 18 koroških alpinistov in pripravnikov (šest iz AO Ravne, štiri iz AS Prevalje ter po štirje iz Mežice in Črne), ki so skupno opravili kar 125 vzponov.
Veliko so plezali tudi v stenah Pece: ponovili so varianto koroške smeri ter opravili tretjo ponovitev vzpona po mežiški smeri in prvo ponovitev južnega raza, ki sta ga preplezala Janez Žalig in Engelbert Vravnik. Milan Kolar in Andrej Špiler sta poskusila preplezati novo smer med južnim razom in direktno. Po štirih raztežajih sta morala odnehati zaradi pomanjkanja klinov in nekaterih drugih plezalnih potrebščin. Stena je na tem mestu izredno zahtevna, zato sta plezalca menila, da bosta morala pri nadaljevanju smeri računati z bivakom.
Poleg mnogih plezalnih taborov, ki jih Korošci načrtujejo še letos, posvečajo pretežen del dejavnosti, tudi vzgoji. Njihova celoletna alpinistična šola odlično deluje.

I. BAJDE

 Radijska zveza   Kredarica-Kriška jezera

Komisija za gorsko reševalno službo pri planinski zvezi Slovenije bo nabavila oddajno-spre-jemni radijski postaji, ki ju bo namestila v Triglavskem domu na Kredarici in v Pogačnikovem domu pri Kriških jezerih. Ker sta ti dve visokogorski postojanki oddaljeni druga od druge sedem ur hoje, sta pa na dveh povsem različnih delih Julijcev - zlasti Pogačnikov dom je odmaknjen od drugih postojank, bo radijska zveza pomembna pridobitev zlasti v primerih nesreč. Kredarica ima namreč redno radijsko zvezo z Ljubljano, in tako bo lahko pomoč v primeru nesreče na področju Pihavca, Bovškega Gamsovca, Stenarja, Škrlatice, Razora, Planje ali Prisanka občutno hitrejša.
Kredarico je lani obiskalo 12.000, Kriška jezera pa 2600 planincev.

Planinska šola v Podlehniku
Planinsko društvo Ptuj je organiziralo v sodelovanju s planinsko skupino na osnovni šoli Martina Koresa v Podlehniku planinsko šolo. Obiskuje jo 32 učencev in nekaj starejših ljubiteljev gora.
Vodja šole je Bogomir Bezjak iz Ptuja, gorski vodniki pa bodo v 20
izobraževalnih urah predelali z mladimi najosnovnejšo planinsko
"abecedo". Teoretična preizkušnja osvojenega znanja bo 29. maja,
zatem bodo izvedli še praktični del z izletom na Peco.

J. S.





 

 


 


 

eXTReMe Tracker