Gašerbrum 1. Odprava v Karakorum. Miha Habjan / Pustolovščina Polovnik. Tomaž Petauer / Improvizacije in mahinacije. Peter Muck / Naš vremenar. Pogovor z Miho Pavškom. Gorazd Gorišek.
Vsebina - Članki
UVODNIK
Bralni užitki. Vladimir Habjan
TEMA MESECA (OKROGLA MIZA)
Bralec postaja pisec. Kakšno planinsko knjigo potrebuje slovenski bralec? Vladimir Habjan
KOMENTAR
V dušo prinašajo sonce z vrhov. Razmišljanje o planinskem leposlovju. Marjan Bradeško
ALPINIZEM
Gašerbrum 1. Odprava v Karakorum. Miha Habjan
Hidden Sud (7109 m). Ambrož Bajde
PLEZANJE
Ko plezanje ni glavno doživetje odprave. Cirque of the Unclimbables. Andrej Grmovšek
ZGODBA
Pustolovščina Polovnik. Ko te zmedejo "brezpotne poti". Tomaž Petauer
GORSKE SKRIVNOSTI
Čez Lastovec mimo Vodotočnika na Korošico. Manja Rajh
NEPAL
Skrivnost gore. Pod Tomaževim poslednjim ciljem. Magda Šalamon
GORSKO SLIKARSTVO
Topografska problematika Pernhartove panorame s Stola. Slikar slovenskih gora. Klemen Janša
RAČUNALNIŠKI PRIPOMOČEK
Kaj se vidi na obzorju. Domiselna digitalna rešitev, ki nadomesti zahtevno risanje. Andrej Stritar
GORSKA DIVJINA
Scabiosa meduna. Pozabljena dolina v italijanskem predgorju. Mojca Stritar
Z NAMI NA POT
Za pogumne otroke - in starše. Izleti za otroke - od Trnovskega gozda do Javornikov. Marjan Bradeško
Opisi
Špičasti vrh. Marjan Bradeško
Sveti Lovrenc. Marjan Bradeško
Velika Špička. Marjan Bradeško
Sveta Trojica. Marjan Bradeško
Velikonočni turnosmučarski čudež nad Fragantom. Bela opojnost v skupini Goldberg. Tomaž Hrovat
Opisi
Magernigspitz. Tomaž Hrovat
Melenwandkopf. Tomaž Hrovat
Mulleter Sadnig. Tomaž Hrovat
Popravek: Zahodna Cina. Bor Šumrada
GORNIŠKA OPREMA
Improvizacije in mahinacije. Nekoč je bilo tako. Peter Muck
INTERVJU
Živeti svoje cilje. Pogovor z Anžetom Čoklom. Bor Šumrada
PROSTOVOLJSTVO
Priznanje za prostovoljno delo v planinstvu. Rozalija Skobe, dobitnica priznanja za najprostovoljko leta 2010. Irena Mušič Habjan
MLADINSKI TABORI
Trideset let ormoških planinskih taborov. Ciril Ambrož
MLADINA IN GORE
Slivniški svizci ponovno zmagovalci. Manca Čujež
VARSTVO NARAVE
Šumeče priče preteklosti. Gašperjev kostanj. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Neprijetna zimska tresavica. Miha Pavšek
NAŠ VREMENAR
Snežnemu plazu se je najbolje izogniti. Miha Pavšek, strokovno in ljubiteljsko predan goram. Gorazd Gorišek
ODLIKOVANJA
Najboljši alpinisti in najuspešnejši športni plezalci v letu 2010. Bor Šumrada
ALPINISTIČNA TEHNIKA
Spusti po vrvi v snegu in ledu. Aljaž Anderle, Tadej Debevec
ORIENTACIJA V GORAH
Orientiranje v slabi vidljivosti. Blaž Grapar
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Uvodnik: Bralni užitki
»Da bi le tudi danes še marsikdo našel tako lepoto, kot sem jo našel sam, še kot otrok, in zaradi katere je moje življenje danes lepše in misel širša. A tam na kupu za branje me čaka še toliko knjig!« je zapisal v svojem komentarju naš urednik Marjan Bradeško. Ja, res je, mnogi iščemo in v branju (pa ne samo planinske literature) najdemo veliko. Koliko nas je takih, je težko reči, literarni zgodovinar Miran Hladnik, ki smo ga povabili na Vestnikovo okroglo mizo, namreč ugotavlja, da slovenskih raziskav branosti ni. Torej lahko o tem le
špekuliramo.
S temo meseca smo želeli odpreti razpravo o planinski knjigi, o njeni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Mesec februar je namreč tradicionalno kulturni, zato smo v uredništvo povabili nekaj gostov. Vprašanj, ki so se nam zastavila, je veliko. Na primer: ali slovenski planinec sploh potrebuje planinsko knjigo, in če da, kakšno? Kdo jo piše in s kakšnimi razlogi? Ima knjiga danes »konkurenco« v drugih medijih? Kakšna bo prihodnost (planinske) knjige? Več ne bom našteval, ker bi za to porabil preveč prostora. Zaradi množice vprašanj smo se izognili temam o založnikih in o sodobnih planinskih vodnikih, naj ostane kaj še za naslednjič. Na precej vprašanj pa smo odgovore dobili. Verjamem, da vas bodo pritegnili.
Dejstvo je, da je ima slovenska planinska knjiga bogato preteklost - stara je več kot sto let - prihodnost pa ni videti več tako rožnata. Če pustimo ob strani željo, da bi slovenski planinec bral čim več (tudi našo revijo!), se ustavimo ob vprašanju razlogov za pisanje. Ti se namreč skozi čas spreminjajo. Če je bilo nekdaj več planinskega leposlovja, torej fikcije, tega danes ni več toliko. Zato pa je več potopisja, dnevnikov, spominov, biografij, smučarskih, pohodniških, planinskih in odpravarskih zgodb. Zanimiva je Hladnikova misel, da avtorji pišejo o gorah tudi iz stiske, osebne ali socialne. Večja ko je, intenzivneje poteka literarno iskanje. Bi lahko sem šteli tudi del odpravarskih izkušenj, ko se posameznik v borbi s samim seboj in z goro končno povzpne na želeni vrh? Ali pa ko cilja ne doseže in se sooči z neuspehom? Ali z izgubo prijatelja na odpravi? Verjetno da. Morda je še bolj zanimiva druga Hladnikova teza, da avtorji pišejo tudi zato, da bi se opravičili svojim ženam ali partnericam, ker so se goram posvečali bolj kot njim in je zaradi tega trpelo družinsko življenje oz. ljubezenska zveza. Zanimiva ugotovitev, se vam ne zdi? Meni osebno je všeč planinska literatura, katere namen ni samopromocija, pač pa ji je cilj bralec. Da mu knjiga odpira obzorja, ga opozarja na stvari, ki jih sam morda ne opazi, da mu tako ali drugače pokaže »pot«, da ga spodbudi k razmišljanju, da opozarja na dejavnosti, povezane z gorami, ki mu niso poznane ...
Vprašanje konkurence drugih medijev je gotovo tudi silno aktualno. Naši sogovorniki so sicer ugotovili, da se za prihodnost planinske knjige ni bati, po drugi strani pa konkurenca nedvomno obstaja. Po mojem mnenju gresta v sedanjem času knjiga in gorniški film z roko v roki. Vse slabosti, ki jih knjiga nedvomno ima (statičnost, slaba vizualna predstava, ni glasbene spremljave idr.), film v vsem sijaju presega. Druga tema so spletni mediji. Govorci so našli vrsto pozitivnih lastnosti tega medija, od tega, da spletno pisanje o gorah omogoča enostaven in hiter preizkus talenta za pisanje, da spodbuja kreativnost, je kalilnica dobrih peres ... Po moji oceni je največji plus ravno to, da ljudi sploh spodbudi k pisanju. Koliko teh je, ki sploh ne vedo, da imajo dar pisanja?! Dobro se spomnim primera, ko je strokovnjakinja v sobotni prilogi Dela napisala tri dnevnike, v tem odkrila veliko veselje in kasneje izdala več knjig. S tem namenom smo tudi mi v januarski številki objavili natečaj. Morda odkrijemo nov talent.
Ne pozabimo: zapisano ostane. Na papirju zagotovo, na spletu, kdo ve? Naj bo mesec kulture tudi za vas priložnost, da vzamete v roke planinsko knjigo. Pa veliko užitka pri branju!
Vladimir Habjan