Gorniška potepanja: Izgovorov je bilo vedno dovolj, najbolj beden pa je bil tisti o prenizkem kotiranju njegovih delnic na najini gorniški borzi.
Sv. Miklavž nad dolino Save
Cerkvico nad dolino sva opazovala dolgo vrsto let, ko naju je pot vodila domov. Vedela sva, da je izpred nje čudovit razgled, na zemljevidu prebrala, da tam 
gori domuje eden izmed decembrskih dobrih mož, in v vodniku izbrskala, da tja gor pelje kar nekaj lepih poti. Vse to ni pomagalo. Izgovorov je bilo vedno dovolj, najbolj beden pa je bil tisti o prenizkem kotiranju njegovih delnic na najini gorniški borzi. Priti so morali novi časi in kar naenkrat je kucelj zrasel v višave. Po dobrem desetletju mimohodov (pravzaprav mimovoženj) je vendarle prišel na vrsto. Miklavž in sosednji Cicelj nista skoparila z darili – drugače povedano: razgledi so bili navdušujoči. Ej, kako drugače je sedaj pogledovati tja gor …
Danes gremo na sprehod v severozahodni del Posavskega hribovja. Tja, kjer se gozdnati holmi še zadnjič (ali prvič – pač odvisno, s katere strani gledamo) 
dvignejo nad dolino Save. Murovica, Cicelj in Vrh sv. Miklavža, kjer na razglednem griču kraljuje lepo obnovljena cerkev, so cilji tokratnega izleta. Če imamo voljo in čas, lahko naredimo krožno turo čez vse tri vrhove. Nekaj hoje po cestah nam v tem primeru ne bo ušlo, večinoma pa bomo hodili po prijetnih markiranih poteh in kolovozih. Za izhodišče »ture« dveh pomembnih mož je nemara najbolje izbrati Križevsko vas s cerkvijo sv. Križa. V bližnji Zagorici se je rodil slavni matematik Jurij Vega. Z njegovimi Logaritmi smo se srečali vsi, v njegovo rojstno vasico pa verjetno zaidejo le redki. Kdor jo obišče, bo ugledal skrbno urejen rojstni dom, pred njim pa podobo velikega moža. Na drugi strani slemena, v Zgornji Javoršici, je bil rojen še en slovenski velikan – pesnik in dramatik Dane Zajc. Njegov poslednji dom je pri bližnji sv. Trojici.
Ker so poti dobro označene, sledi samo kratek povzetek. Iz Križevske vasi se po cesti povzpnemo na sedlo Buven (Bovon). Zavijemo levo in se po 
slemenu povzpnemo na bližnjo Murovico (743 m) s klopcami in vpisno knjigo. Vrnemo se na sedlo in skozi gozd prečimo proti Ciclju (836 m). Tudi na tem vrhu sta klopca in vpisna knjiga. S prečenjem po slemenu nadaljujemo do cerkve sv. Miklavža (741 m) nad vasjo Katarija. Sestop zastavimo v jugozahodni smeri po strmi poti proti Veliki vasi, odkoder se po cesti vrnemo do izhodišča. Prijeten sprehod z lepimi razgledi, ki ga vsekakor velja priporočiti tako družinam z majhnimi otroki kot pohodnikom v zrelih letih, pa tudi navitim dušam iz bližnje prestolnice, ki se vedno znova potijo na (pre)obljudeni hrib nad Tacnom.
Če komu predlog krožnega izleta ni všeč, lahko zastavi tudi drugače. Iz Senožeti (ali Jevnice na nasprotni strani Save, ki premore železniško postajo) 
nas do Velike vasi pripelje markirana pot, ki se žal tudi ne more čisto izogniti cesti. Nato nas čaka strm vzpon po gozdu do razglednega travnika, vrh katerega stoji cerkev, naprej pa po želji na Cicelj ali še dlje na Murovico. Seveda je še veliko drugih možnosti, ki jih najdete v planinskih vodnikih ali na spletu. Kdor še ni bil pri sv. Miklavžu, naj se le poda tja gor. Menda omikanim ljudem tudi ob navadnih dnevih kaj lepega pokloni: recimo Ojstrico, Planjavo, Snežnik in še vrsto ostali darov. Planinci s(m)o namreč pridni, kajne? No, vsaj naj bi bili …
