Boris Štupar 08.02.2011 06:28 4844 0

Sonce skozi Prisankovo okno

Slovenske novice: Vsako leto se pod Vršičem ponavlja nekajminutna sončna čarovnija

Skozi največje naravno okno Julijskih Alp posije sonce na gorenjsko stran — Za pojav ni veliko zanimanja, saj zanj ve le malo ljudi, je pa izziv fotografom, ki imajo za dobre posnetke le malo časa

O tem naravnem pojavu, ki poboža dušo in izziva fotografe, zagotovo največ ve Jože A. Mihelič. Profesor športne vzgoje, ki zadnjih 22 let s fotoaparati beleži čas v TNP, predava in skrbi za popularizacijo, ozavešča mlade o parku naravne in kulturne dediščine. Vendar pod Vršičem, visokim 1611 metrov, ni gneče, ko sonce prvič posije skozi Kiklopovo, največje naravno skalno okno Julijskih Alp, na severozahodno vršiško stran.

Lani so megle in oblaki zakrivali sonce. Letos je bilo znova pravljično na senčni strani Vršiča. Prvi žarki so planili skozi 80 metrov visoko in 40 metrov široko okno Prisanka (2547 m) in se začeli pomikati čez zasneženo jaso, kjer je najlepši pogled na goro. Ta je zaznamovana z dvema zahtevnima zavarovanima potema, Hanzovo in Kopiščarjevo, ki se vije na greben prav skozi to okno. TNP je na jasi postavil več obvestilnih tabel, ki sporočajo, da so geologi v kamninah Prisanka, na kartah in literaturi je omenjen kot Prisojnik, našli sledi življenja pred 241 milijoni let.

Za Trentarje v začetku 20. stoletja je bil Vršič povezava s Kranjsko Goro in Beljakom. Leta 1909 so začeli gradnjo ceste, ki sta jo pospešili prva svetovna vojna in soška fronta. Gradili so jo tisoči ruskih ujetnikov. Spomladi 1916 jih je nekaj sto zasul plaz z Mojstrovke. Vlada RS je leta 2006, ob 90. obletnici postavitve Ruske kapelice, del ceste, od hotela Erika do vrha Vršiča, preimenovali v Rusko cesto.

Letošnja zima je ni velikokrat zaprla. Te dni so parkirišča na Vršiču polna. Mojstrovka in grape že dolgo niso bile tako obiskane kot letos. Pohodniki in turni smučarji izkoriščajo sončne dneve za vzpone na dvatisočake.

(M. K.)

07.02.2011