Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in ljudje 25.03.1976

25.03.1976

Loška planinska pot

Loško pogorje, ki mu je dal ime pisatelj Ivan Tavčar ter ga najlepše opisal v zbirki črtic Med gorami, so planinska društva Škofja Loka, Žiri in Železniki leta 1973 povezala še z drugimi, sosednjimi gorstvi v zelo zanimivo, prav svojevrstno krožno planinsko pot. Svojevrstno zato, ker se škofjeloško ozemlje razprostira na prehodu od alpskega visokogorja v njegova predgorja, in prav na tem prehodu se spreminja značaj gorske pokrajine. Ta izredno mikavni predel naše ožje domovine je pravcati labirint slemen, vrhov, majhnih planot, pomolov, teras, grap, dolin, kotanj in kotlinic, kot piše v uvodu dnevnika po loški planinski poti.
Pot lahko prehodimo v dobrem tednu, vendar nam je ni treba prehoditi "v eni potezi". Vse hoje skupaj — ne računajoč odmorov — je 66 ur, in če hočemo na poti na vsak način prenočiti v postelji bodisi v planinskih kočah ali v gostilnah, bomo hodili šest do osem ur na dan; le dve etapi bosta občutno napornejši: od Sivke do Starega vrha (čiste hoje 11,5 ure) in od Ratitovca do Lubnika (12 ur).
Na loški poti se bomo štirikrat povzpeli čez 1500 metrov (na Blegošu, Poreznu, Lajnarju in Ratitovcu), medtem ko nas bo pot sicer najčešče vodila med 700 in 1100 metri nadmorske višine. Obiskali bomo tudi dve izredno pomembni postojanki iz narodno-osvobodilnega boja — Porezen in Dražgoše, na vsej poti pa imeli številne priložnosti spoznati to prelepo pokrajino in prijazne ljudi v njej.
Tehle 32 točk moramo obiskati na poti: 1. Osovnik (857 m), 2. Tošč (1021 m), 3. Črni vrh nad Polhovim gradcem (862 m) -prenočišče, 4. Suhi dol -Planina,
5. Smrečje (713 m), 6. Vrh nad Rovtami (884 m), 7. Goropeke (724 m) - prenočišče, 8. Vrsnik (703 m), 9. Ledine, 10. Sivka (1006 m) - prenočišče, 11. Bevkov vrh (1050 m), 12. Kladje (787 m), 13. Ermanovec (1026 m), 14. Slajka, 15. Hotavlje, 16. Gora-Malenski vrh (985 m), 17. Mladi vrh (1347 m) - med Goro in Mladim vrhom
bomo prenočili v Smučarski koči na Starem vrhu, 18. Koprivnik (1393 m), 19. Blegoš (1563 m), 20. Davča (967 m) - prenočišče,
21. Porezen (1622 m), 22. Sorica (816 m) - prenočišče, 23. Lajnar (1549 m), 24. Ratitovec (1667 m) - prenočišče, 25. Prtovč (1025m), 26. Dražgoše (850 m), 27. Mohor (951 m), 28. Čepulje (665 m), 29. Križna gora (678 m), 30. Tomaž (666 m), 31. Lubnik (1025 m) - prenočišče, ter končno 32. muzej v škofjeloškem gradu.
Ne glede na to, da so loško planinsko pot odprli šele pred tremi leti, ko je Škofja Loka slavila tisočletnico, kar je nemški cesar podelil Loko s širnim zaledjem freisinškim škofom, so
doslej izdali že 5129 dnevnikov, pot pa je prehodilo že 564 planincev (stanje 19. marca 1976). Tolik promet v tako kratkem času pa je najvemejši dokaz, da je tudi ta krožna planinska pot izredno priljubljena.

MILAN CILENŠEK

Sršenov vrh
PD MARIBOR—MATICA priredi v nedeljo, 28. marca, izlet na Srangerjev in Sršenov vrh. Odhod z rednim avtobusom ob 7.30 z avtobusne postaje do Ožbalta (do postaje Javnik—Čas). Hrana iz nahrbtnika. Potrebni so zimski planinski čevlji. Hoje bo 6 ur. Povratek v popoldanskih urah. Izlet bo vodil Matej Svetel. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
Bosna-Hercegovina-Dalmacija

PD MARIBORSKI TISK priredi triinpoldnevni prvomajski izlet v Bosno in Hercegovino ter v Dalmacijo, in sicer po tejle poti: Maribor—Banjaluka — Jajce—Sarajevo—Mostar—Ploče — Makarska—Split—Sibenik — slapovi Krke—Zadar—Paklenica—Gospič—Plitviška jezera—Zagreb—Maribor. Odhod v petek, 30. aprila, ob 12. uri izpred Večera, Svetozarevska 14, ob 12.05 izpred nove tiskarne, Tržaška 14; povratek v ponedeljek, 3. maja, do 22. ure. Cena: za člane 850, za nečlane 1050 dinarjev. Izlet bo vodila Silva Donko.


 

četrtek, 25. marec 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 2058

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti Loška planinska pot; V petdesetih letih petkrat več članov; Beli nadih pomladi - J.R.: Uspešno delo ormoških planincev- Inko Bajde: Novo iz Mountaina; Nova v Druju - Izleti: Sršenov vrh; Bosna-Hercegovina-Dalmacija.

 V desetih letih petkrat več članov


Z JUBILEJNEGA OBČNEGA ZBORA PLANINSKEGA DRUŠTVA MARIBORSKI TISK


Od sto članov, kolikor jih je štelo ob ustanovitvi leta 1966, je PD Mariborski tisk naraslo na 513 članov - toliko jih namreč šteje danes. Vsekakor spodbudna ugotovitev občnega zbora, ki je ob desetletnici ustanovitve društva potekal v prisrčnem, pravcatem planinskem ozračju.
Iz poročila dosedanjega predsednika Toneta Bendeta se je kot rdeča nit vlekla bojazen, kaj bo z naravo, če bomo še dalje tako intenzivno posegali vanjo. Kar grozljiv je podatek, da so na Pohorju posekali že deset tisoč dreves, da bi pridobili prostor za ceste, žičnice, smučišča, hotele. Načrtovalci takih gradenj pozabljajo, da potrebujemo tudi zdrav gorski zrak in predvsem - pitno vodo! Prav tako je kot bridka senca legla na navzoče ugotovitev, da na Pohorju od Rogle vse do Kremžarjevega vrha nad Slovenjim Gradcem ni več planinske postojanke; Ribniška koča in Pungart sta namreč prešla v drugo lastništvo.
Dobršen del poročila je predsednik namenil že tradicionalnemu sodelovanju s člani PD Delo; nedvomno je bila najuspešnejša lanskoletna skupna odprava na streho Evrope Mont Blanc. To sodelovanje bodo v bližnji prihodnosti razširili še na PD Grafičar Zagreb.
Planinsko društvo Mariborski tisk je priredilo v minulem letu 16 uspelih izletov, za letos jih načrtujejo 22. Za novega predsednika so člani izvolili Francija Vreznerja.

M. CILENŠEK


Beli nadih pomladi

V marčni številki Planinskega vestnika, kjer nas na naslovni strani pozdravlja barvni Dolničarjev posnetek Spomladanska pot, bomo z zanimanjem prebrali zlasti Strojinova Razmišljanja o planinski propagandi, Kmeclovo Planinsko zvestobo in podobne reči, Lodrantove Šopke z Uršlje, Pece in Raduhe (tretjenagrajeno delo z nagradnega natečaja ob 80-letnici Planinskega vestnika), Drofenikovo Severovzhodno steno Eigerja, Zupetovo Lyskamm, Urše Kolenc Dve prvomajski, Lajevčev Čopov steber, Bizjakov kratek zapis Poznate belko, Skobernetov "botamični potopis" s kožufa v Makedoniji, Mazijeve spomine na Jakoba Prešerna idr. Posebno mikaven je zapis ob 70-letnici bohinjske gornice Cilke Hodnik, ilustriran s predvojnima posnetkoma Bohinja, medtem ko je Planinska založba objavila seznam zemljevidov, vodnikov in vzgojnih planinskih priročnikov, ki jih ima v zalogi.

M. C.


Uspešno delo ormoških planincev
Na nedavnem devetem rednem občnem zboru planinskega društva Ormož, ki šteje 116 članov, so analizirali lansko delo ter sprejeli načrt dela za naprej. Med lanskimi uspehi je gotovo največji skupen izlet 53 članov društva na Triglav, precej pa so storili tudi za pomlajevanje članstva, izobraževanje itd.
Letos bodo nadaljevali planinsko šolo, izobraževali planinske vodnike, pripravili več predavanj, nadaljevali ustanavljanje mladinskih odborov ipd. Pripravili bodo
tudi več izletov na Pohorje, v Julijske ter Savinjske in Kamniške Alpe, ter nekaj enodnevnih izletov v kraje matične občine in orientacijsko tekmovanje mladih planincev. 

J. R.

Novo iz Mountaina

Sedeminštirideseta številka angleške alpinistične revije Mountain je v glavnem posvečena uspehu britanske himalajske odprave, ki je lani dosegla vrh Everesta čez jugozahodno steno. Poleg našega Makaluja in individualnega vzpona naveze Messner-Habeler na Hiden Peak je vzpon čez steno strehe sveta eden največjih podvigov svetovnega alpinizma. Obsežno in zanimivo gradivo, ki ga tokrat prinaša revija Mountain, spremljajo številni izbrani posnetki o vzponu
na vrh gore.
Od drugih zanimivosti lahko zasledimo še zgodovinski pregled osvajanja 7864 m visokega himalajskega vrha Himalchuli v skupini Dhaulagiri - Centralna Himalaja. Rubrika z naslovom Ljudje pa tokrat predstavlja Chrissa Boningtona - vodjo omenjene odprave na Everest, ki se je v zadnjem času proslavil predvsem kot ekspedicionist, ter Heinia Holzerja - alpinista in smučarskega ekstremista. Ledne smeri, ki jih pleza, navadno v sestopu tudi presmuča. 30-letni Tirolec po poklicu dimnikar, ima za seboj že lepo število drznih smučarskih podvigov v Centralnih Alpah in drugje.
Žal v tej številki revije še ni objavljeno obljubljeno gradivo in članek o našem zadnjem uspehu na Makalu - čeprav smo to pričakovali. Urednik ga je prav gotovo prihranil za naslednjo številko. Glede na to, da zgodovina okrog južne stene Makaluja ni povsem razjasnjena, bo prispevek v Mountainu prav gotovo nekoliko razgibal svetovne alpinistične kroge. Odmevi tiska bodo nedvomno zanimivi.

INKO BAJDE


 

N0VA V DRUJU

V francoskem barvnem filmu Jacquesa Ectanda Vodnikova smrt, ki ga je v soboto zvečer predvajala tudi ljubljanska televizija, smo lahko videli, kakšna je pravzaprav stena Druja v Centralnih Alpah. Strma, visoka in alpinistično zahtevna z vseh vidikov. Smeri vi Druju so težke in jih zmorejo le najboljši plezalci.
Eden takih je nedvomno tudi Toma Gross - češki alpinist, ki živi v Ženevi. 21. aprila lani se je zagnal v Dru in v dvanajstih dneh preplezal novo, toda s tehničnimi sredstvi izsiljeno smer. Posla se je lotil sam, saj bi verjetno težko dobil tovariša za tak podvig. Smer poteka med znano Bonatijevo smerjo in amerikansko direttissimo. Ime Tomasa Grossa ni neznano, za seboj ima
namreč že več alpinističnih podvigov in bogato alpinistično kariero. O njem smo
poročali že lani, in sicer v zvezi s prvenstveno smerjo, ki jo je preplezal v Cinah-
Dolomiti.

I. B.


eXTReMe Tracker