Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in ljudje - 18.03.1976

18.03.1976

Trstelj
Nedavni sneg ni prizanesel niti sončni Primorski. Tudi v tem predelu Slovenije je močno snežilo, ponekod — zlasti v Vipavski dolini in proti Postojni — pa so bili celo hudi zameti. Toda kljub temu je močno zgodnjepomladansko sonce, ki je posijalo po zapozneli pošiljki snega, pričelo sneg hitro topiti.
Tudi na Goriškem se je pričela prebujati pomlad. In če nam je vreme ne bo še enkrat tako zagodlo, bo ta jugozahodni predel naše ožje domovine kmalu ves v cvetju. Tedaj bo za nas "severnjake" — če se lahko tako imenujemo — najlepša priložnost za lep sobotni ali nedeljski izlet na Primorsko.
Pa si omislimo spomladanski obisk Primorske enkrat malo drugače: namesto v znane letoviške kraje ob morju se namenimo proti Novi Gorici, natančneje — dobrih 20 km južneje od nje. Odpravimo sena Trstelj.
Trstelj je najvišja vzpetina tega dela Slovenije. Z njegovega vrha — visok je 643 m — sega razgled na vzhod po vsej Vipavski dolini, na jugu se dokaj blizu blešči Tržič ob Jadranskem morju, na zahodu se upre oko v bližnje vzpetine Stol, Stolovec in Trečnik, izza katerih je moč slutiti Furlansko nižino, medtem ko bomo na severu v daljavi zaznali zasnežene vršace Julijcev.
Nekaj metrov pod vrhom Trstelja so novogoriški planinci leta 1950 iz ruševin stare italijanske vojašnice zgradili planinsko postojanko; po Antonu Šibelji-Stjenku, narodnem heroju s Krasa, so jo poimenovali Stjenkova koča. To je skromna planinska koča, v kateri resda ni prenočišč, toda v njej obiskovalcem radi postrežejo s kraškim pršutom in drugimi dobrotami. Stjenkova koča je namreč odprta vse leto — toda le ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Vse do koče je speljana dobro vzdrževana gozdarska cesta, vendar se je moč do koče pripeljati le z osebnimi avtomobili; za večja vozila cesta ni prevozna. Cesta do Trstelja vodi od vasi Lipa — to je manjši kraj ob cesti Komen—Te-mnica—Kostanjevica na Krasu— Opatje selo; pri Lipi sta na tej cesti odcepa skozi Železna vrata proti Dornbergu in sveda - proti Trstelju.

 Toda neprimerno bolj privlačen bo Trstelj, če ga bomo obiskali peš. Iz Lipe bomo hodili do koče le tri četrt ure, medtem ko je iz bližnjega večjega kraja Dornberka do Trstelja le 90 minut. Toda oboje je lep sprehod — brez napora.
Na poti bomo uživali ob številnih brinjevih grmih, ki rastejo iz sicer kamnitih kraških rebri. Tod pa je doma tudi sloviti kraški teran. In če se bomo spotoma ustavili v gostilni v Lipi, nam bodo domačini kaj radi povedali kako vražo ali pripovedko o strahovih; med ljudmi jih je ohranjenih zelo veliko.
Tako se nam bo spomladanski sprehod zares bogato obrestoval: poleg tega da se bomo nadihali čistega zraka, bomo uživali tudi v razgledu, ki mu ga — vsaj na tem delu naše domovine — zlepa ni para!

MILAN CILENŠEK

Predavanje

V torek, 23. marca, bo ob 19.30 v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici predaval MIRKO SOŠTARIČ. Vodil nas bo z naravovarstveniki MED ŠAR PLANINO IN PRESPANSKIM JEZEROM ter nam ob 200 barvnih diapozitivih približal naravne in pokrajinske lepote jugozahodne Makedonije.


Planinski ples
PD Kozjak Maribor prireja v soboto, 20. marca, v hotelu Slavija tradicionalni 21. planinski ples. Pričetek bo ob 20. uri. Igral bo ansambel Slavija 5, poleg srečolova pa bo prireditelj poskrbel tudi za pester in šaljiv spored. Vstopnice so na voljo v urarstvu Kališnik (nasproti tržnice) na Koroški cesti, v čevljarstvu Gorinšek v Ulici 10. oktobra in v recep¬ciji hotela Slavija. Vljudno vabljeni!


Planinski koči
PLANINSKI DOM NA USKOVNICI (1138 m) je od 16. marca do 27. aprila zaradi rednih vzdrževalnih del zaprt. KOČA POD BOGATINOM (1513 m) pa je redno odprta zaradi zimske sezone; na planini Na kraju, katere središče je koča pod Bogatinom, je 1,90 m snega. Obe navedeni planinski postojanki upravlja PD Bohinj—Srednja vas.



 

četrtek, 18. marec 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1962

Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde:Sporočajte kratko in jasno; Samo 20 dinarjev; Planinski ples  - G.J.: Boč visok 1000 m; Milan Cilenšek: Planinske koče in poti Trstelj; 50 minut?! - Drugo: Visok jubilej ruških planincev; Predavanje; Planinski koči.

Opozorilo mariborske GRS

Sporočajte kratko in jasno


MINULI TEDEN 25 SMUČARSKIH NESREČ - O NESREČI NAVEDITE TOČNE PODATKE


Čeprav smo lahko že v ponedeljkovem Večeru brali vesti o smučarskih nesrečah na Pohorju ne bo odveč, če priobčimo še tole opozorilo gorske reševalne postaje Maribor. Mariborski reševalci so nas namreč zaprosili, naj bralce smučarje opozorimo na poškodbe in nesreče, ki utegnejo nastati kot posledica lahkomiselnosti na belih poljanah. Zadnji sneg je zdramil številne ljubitelje zimskega športa in jih zvabil na pohorske strmine. Toda težko pričakovan in zaželen sneg je prinesel s seboj tudi obilico težav in povzročil preglavice reševalcem.
Tajnik GRS Maribor Rajko Rojs nam je povedal, da se je minuli teden na smučiščih pri pohorski vzpenjači zgodilo toliko nesreč, kot jih že lep čas ne pomnijo. Pričele so se že v četrtek popoldne, končale pa v nedeljo s skupnim izidom — 25 poškodb, od tega 13 poškodb gležnja in 10 zlomov goleni. Vzroke nesreče pripisujejo reševalci predvsem nepazljivosti, precenjevanju osebne kondicije, divji vožnji na prenatrpanih smučiščih, delno pa tudi slabo vzdrževani progi. Smučarjem svetujejo, naj se pred spustom tudi primerno segrejejo in pripravijo.

LAŽNI PODATKI REŠEVALCEM
Mariborski reševalci pa niso bili presenečeni samo nad številom nesreč v zadnjih dneh tedna, marveč so tudi krepko razočarani nad vedenjem posameznikov, ki so s svojim neodgovornim početjem ovirali njihovo delo. Za kaj pravzaprav gre? Številna sporočila z netočnimi podatki o kraju in vrsti poškodbe so po nepotrebnem ustvarjali zmedo med reševalci. Dogajalo se je celo, da so nekateri uporabljali lažne podatke o vrsti poškodbe — samo zato, da bi čim hitreje priklicali reševalce, čeprav so imeli ti že tako polne roke dela. Pri GRS Maribor so odločno sklenili, da bodo take in podobne kršilce predali sodniku za prekrške.
Pa še prošnja reševalcev. Smučarji, ki sporočajo o nezgodi, naj bodo v svojih sporočilih kratki in jasni. Važna sta predvsem podatka o kraju in vrsti poškodbe.

INKO BAJDE

Samo 20 dinarjev


UDELEŽENCI PRVE MARIBORSKE ALPINISTIČNE ODPRAVE NA KAVKAZ SE VLJUDNO PRIPOROČAJO ZA POMOČ - V ZAMENO BODO DAROVALCI PREJELI RAZGLEDNICO S KAVKAZA


V soboto popoldne, dan pred občnim zborom PD Kozjak Maribor, je bilo v planinskem domu na Tojzlu zelo živahno. Najprej so se sestali vsi kandidati prve mariborske alpinistične odprave v Kavkaz, ki so si po izredno konstruktivnem posvetu razdelili delo. Med drugim so razposlali že veliko prošenj različnim mariborskim delovnim organizacijam — seveda v upanju, da jim bodo te po svojih močeh pomagale. Hkrati so začeli široko akcijo zbiranja denarja od posameznikov, ki so pripravljeni prispevati po 20 dinarjev za razglednico, na katero se bodo podpisali vsi udeleženci odprave.
Glede na to, da stroški odprave ne bodo majhni, prosijo člane delovnih organizacij in občane Maribora — pa tudi druge, da pomagajo s prispevki za razglednice. Prispevke z natančnim naslovom lahko darovalci pošljejo na žiro račun PD Kozjak Maribor: 51800—678—80373.

I.B.

Boč visok 1000 metrov


PD POLJČANE JE ŽE UREDILO SPODNJI DEL DOMA NA BOČU, KI GA JE RAZRAHLJAL POTRES


Planinsko društvo Poljčane, tako pravijo pri njih, sodi med najaktivnejša društva v Sloveniji. V svojih vrstah imajo 600 članov. Upravljajo pa tudi znano planinsko postojanko na Boču in nepogrešljiv železni 20-metrski razgledni stolp na vrhu. Prav po zaslugi stolpa se je Boč prebil med naše tisočake, saj je s stolpom vred visok natančno 1000 metrov.
Hudo pa jih pesti problem vzdrževanja doma na Boču. Leta 1973 ga je močno razrahljal potres, posebna komisija, ki je tedaj ocenjevala škodo, ga je razvrstila v tretjo oziroma četrto stopnjo poškodb. Bil je skorajda neuporaben za var-no sprejemanje planincev, posebej spodnji del doma so morali nemudoma sanirati. Za to so porabili 270.000 dinarjev, kar 150.000 so dali iz lastnih sredstev, veliko jim je pripomogla Ljubljanska banka s kreditom, za 60.000 dinarjev so opravili prostovoljnega dela, prav toliko pa še dolgujejo izvajalcu. S temi sredstvi jim je uspelo na novo preurediti restavracijo in kuhinjo. Uredili so tudi parkirni prostor za kakih sto osebnih avtomobilov, po potrebi pa jih je moč spraviti "pod streho" okrog doma še kakih 500.
Sedaj se ubadajo v društvu z ureditvijo in sanacijo zgornjih prostorov, ki so leseni in po potresu popolnoma neuporabni. Sredstev nimajo, zato pa veliko več marljivosti, kar daje upati, da bo dom na  Boču v čim krajšem času zopet popolnoma obnovljen.
Zasluga prizadevnih članov društva je tudi v tem, da je do doma speljana zelo dobro vzdrževana makadamska cesta, usposobljena za avtomobilski promet. Dolga je štiri kilometre in se odcepi od glavne ceste pri Zgornjih Poljčanah. Sedaj delajo na cesti od planinskega doma do Formile. Tudi ta odsek bo dolg 4 km in bo povezoval obstoječo cesto iz Rogaške Slatine do Formile in od Makol do Formile. Cesto gradi GG Celje, TOZD Rogaška Slatina. Ko bo tudi ta odsek ceste dograjen, se bodo izredno povečale možnosti turizma na območju Boča.

G. J.


50 minut?!

Eno izmed določil novih pravil v domala vseh društvih je, da so letni občni zbori sklepčni pol ure po času sklica, tudi če se jih tedaj udeleži le deset članov. In tako je že skoraj pravilo, da se zbori začenjajo s polurno zamudo. Saj pa bi nastalo tudi resno vprašanje tehnične narave, če bi se zbora udeležilo - recimo - petsto članov, kolikor jih neko društvo šteje, dvorana, v kateri je zbor, pa sprejme le 250 ljudi.
Toda vse to ne opravičuje tistih nekaj članov, ki zamudijo 40, 45, celo 50 minut! Običajno je tedaj vsaj glavno poročilo že mimo - in o čem naj taki zamudniki razpravljajo ?
Ali se res ne znamo te svoje bolezni otresti? Ali res ne moremo biti točni — največ s polurno zamudo?

M. C.


Visoki jubilej ruških planincev
Najstarejše planinsko društvo v severni Sloveniji — planinsko društvo Ruše — praznuje letos visok jubilej — tri četrt stoletja obstoja. Kot podravska podružnica Slovenskega planinskega društva je bilo ustanovljeno leta 1901 ter ves čas združevalo napredne Slovence.
Društvo bo ta veliki dogodek proslavilo kar najbolj svečano: osrednja proslava 75-letnice bo ob letošnjem dnevu planincev 4. septembra pri Arehu na Pohorju, medtem ko bo v soboto, 20. marca, ob 18. uri v klubu delavcev pri tovarni dušika jubilejni občni zbor.





 


 


 

eXTReMe Tracker