Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore in ljudje 11.03.1976

Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: "Pustna", toda brez krofov; Zgubljena, Spust z Grintovca - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Predstavljamo pomursko pot; S cepinom in derezami - Izleti: Žavcarjev vrh; Rogla; Koče odpirajo; Občni Zbori; Seminarja in zbor.

»Pustna«, toda brez krofov
"Pustna" — tako sta imenovala novo smer Franc Čanžek in Franc Bergant, oba Člana AO Celje, ki sta 28. februarja v Mrzli gori po petih urah plezanja končala načrtovani vzpon. 350 m stene sta ocenila s tretjo in četrto težavnostno stopnjo. Ista naveza je naslednji dan opravila še prvo ponovitev že skoraj pozabljene Cicove poči, smeri v Mrzli gori, ki jo je s svojim prijateljem pred 25 leti preplezal Ciril Debeljak. Cicova poč je ocenjena s četrto in peto težavnostno stopnjo, plezalca pa sta jo zmogla v šestih urah. Poleg omenjenih vzponov so člani AO Celje skupaj s pripravniki in začetniki opravili še nekaj pristopov na Turško goro in Rinke.

Zgubljena
Uspešna v Mrzli gori je bila tudi naveza Ivan Cverlin—Stojan Verdnik, alpinistov, članov AO TAM Maribor, ki sta levo od Hudega praska začrtala še eno smer in jo in menovala "zgubljena". 300m stene ponuja v zgornjih mejah plezanje četrte težavnostne stopnje. Za vzpon sta potrebovala štiri in pol ure.

I. B.

Spust z Grintovca
Alpinistično šolo pri AO Kozjak Maribor obiskuje letos blizu 20 slušateljev. Zadnjo soboto in nedeljo so organizirali že prvo skupno turo — vzpon na Grintovec, ki se ga je poleg začetnikov udeležilo tudi nekaj kandidatov letošnje alpinistične odprave v Kavkaz. Sicer pa je bilo na Grintovcu v soboto zelo živahno, saj so že od jutra vse do poznega poldneva na njegov vrh lezli številni planinci ter alpinisti iz Ljubljane in njene okolice. Najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp Grintovec je tudi tokrat žarel v soncu, enako tudi soseda Kočna. Oba pa je obdajalo nepregledno morje megle, ki se je pričelo kakih 200 m pod vrhom in iz katerega je ves dan po malem, a vztrajno snežilo. Kdo bi si mislil, da bo na višavah tako lep dan?
Nekateri izmed obiskovalcev so se s sončnega vrha spustili v meglo kar s smučmi — spust, ki terja veliko poguma in znanja. Med smučarskimi ekstremisti je bil tudi Marko šubic, član AO Kozjak, ki je brez večjih spodrsljajev uspešno prismučal do koče na Ko krškem sedlu, nato pa nadaljeval še naprej — proti Kamniški Bistrici.

I. B.


S cepinom in derezami
Za vsako planinsko pot se je treba vnaprej pripraviti Najmanj, kar mora planinec o načrtovani poti vedeti, je, koliko je pot težavna, kakšno opremo bo potreboval na njej, ipd. Na to osnovno planinsko abecedo pa so pozabili planinci iz Dubrovnika. Pred leti so prišli v Prekmurje ter začeli hoditi po pomurski poti. Vse bi bilo v redu, če ti dalmatinski planinci ne bi ponesli s seboj derez in
cepinov. . .
Pot so kljub temu v celoti prehodili, le kak kilogram opreme preveč so nosili s seboj. . .

M. C.


Seminarja in zbor

Mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije bo priredila v bližnji prihodnosti strokovno posvetovanje za planinske delavce, ki delajo z mladino.
Tako bo to soboto in nedeljo na Uskovnici seminar za inštruktorje planinstva, 27. in 28. marca bo v Bohinju zbor mentorjev in mladinskih vodnikov, medtem ko bo 9. in 10. aprila na Lisci seminar za načelnike mladinskih odsekov.
Na prvih dveh zborih bo poleg posvetovanja o nadaljnjem delu z mladino, o čemer je pripravila komisija več novosti, tudi praktično izpopolnjevanje: tako bodo opravili inštruktorji turo visokogorskega turnega smučanja, združeno z reševanjem in gibanjem na snegu, na Viševnik, mentorji in mladinski vodniki pa na Rodico.





 

11.03.1976

Predstavljamo pomursko pot


DO 1. MAJA BODO POMURSKI IN SLOVENSKOGORIŠKI PLANINCI NA NOVO UREDILI IN MARKIRALI POMURSKO POT, RAZŠIRILI PA JO BODO ŠE NA OBMOČJE OBČINE LENART


Pomurje, to sitno ravan, ki se začenja z vzhdnimi okrajki Slovenskih goric, preskoči reko Muro, zaobjema široka polja Dolinskega in Ravenskega ter se konča s prelepimi goricami Goričkega, ki jih s treh strani oklepa državna meja - nekaj časa avstrijska, zatem pa še madžarska, to veliko slovensko žitnico in idilične vinske gorice, so 22. oktobra 1967 pomurski planinci dokončno povezali še s planinskega vidika — ali bolje — z vidika ljubiteljev narave: takrat so odprli pomursko pot. 

31 OBVEZNIH TOČK
Pomurska pot je 220 km dolga krožna pot, in s tem, ko bodo vanjo vključili še dve točki v lenarški občini - Lenart in Zavrh, bodo pot podaljšali še za 20 km. Pomurska pot se uradno začne in konča v Murski Soboti, toda to ni obveznost, ki bi jo morali planinci upoštevati. Ker pot tudi ni časovno omejena, jo lahko planinci začno in končajo kjerkoli.
Ta slovenska krožna pot ima naslednje obvezne točke: 1. Murska Sobota (žig je v recepciji hotela Diana), 2. Selo (žig pri kmetu Francu Kiancu) (Selo je tudi obvezna točka razširjene slovenske planinske poti), 3. Gornji Petrovci (turistični dom), 4. Srebrni breg — druga najvišja vzpetina Prekmurja 404 m (žig pri gostilničarki Ani Suhič v bližnjem kraju Mattinje), 5. Dolič (žig v krajevni gostilni), 6. Srdički breg - najvišja vzpetina Prekmurja, 418 m (žig v gostilni Kišfalvi v Rogaševcih), 7. Grad (žig v osnovni šoli), 8. Bodonci (osnovna šola), 9. Tišina (krajevni urad), 10. Radenci (glavna recepcija zdravilišča), 11. Kapela (gostilna Dunaj), 12. Janžev vrh (otroški vrtec), 13. Gornja Radgona (recepcija hotela Grozd), 14. Apače (gostilna pri šoli), 15. Negova (žig v sezoni pri mlinarju pri jezeru, zunaj sezone v osnovni šoli), 16. Videm ob Ščavnici (gostilna pri cerkvi), 17. Gomila (turistično društvo) (tudi Gomila je obvezna točka razširjene slovenske poti), 18. Bučkovci (gostilna), 19. Cezanjevci (žig pri družini Ribič, znani iz NOB), 20. Jeruzalem (gostišče), 21. Železne dveri (žig v zasebni hiši v slaščičarni na Miklošičevem trgu v Ljutomeru), 24. Veržej (gostilna Bobnar), 25. Beltinci (žig pri družini planincev Baligač), 26. Velika Polana (krajevni urad), 27. Lendava (blagajna avtobusne postaje), 28. Turnišče (gostilna Klement), 29. Bukovniško jezero (lovska koča Gozdar ob jezeru), 30. Bogojina (osnovna šola), 31. Moravci (žig pri kmetu Vitezu).

TRI KATEGORIJE PLANINCEV
Meddruštveni odbot Pomurja, ki izdaja dnevnike, vključuje pet planinskih društev: Murska Sobota - matica, Mura Murska Sobota, Gornja Radgona, Lenart in Ljutomer. Doslej so izdali že blizu 500 dnevnikov, pot pa je prehodilo 260 planincev.
Evgen Titan, ki si je bil pomursko pot omislil, jo začrtal in v glavnem tudi markiral, in pa Marija Vildova, predsednica meddruštvenega odbora planinskih društev Pomurja, pravita, da so razvrstili planince, ki hodijo po pomurski poti, v tri kategorije: v planince - pešce, v kolesarje in v avtomobiliste. Čeprav je namen poti seveda peš hoja, saj se popotnik le tako celovito spozna z lepotami Pomurja in njegovimi ljudmi, priznavajo po tej poti tudi kolesarjenje. Le o tistih "planincih" , ki z avtomobili zbirajo odtise žigov, nočejo govoriti.

KJE BODO ŽIGI
Zanimivo je pravzaprav, koga so pomurski planinci vse naprosili, da bi imel žige ter jih dajal obiskovalcem: posamezne kmete, gostilničarje, tjanike ali ravnatelje osnovnih šol, tajnike krajevnih uradov, receptorje v večjih gostinskih objektih idr. Nihče od teh za hrambo žiga in za promet z njim ne dobiva prav ničesar; vsi ti opravljajo to uslugo iz idealizma in pa iz ljubezni do domače zemlje, na katero želijo privabiti čimveč gostov. In ker slovijo Pomurci že od nekdaj kot izredno dobrosrčni in gostoljubni ljudje, ne bo redkost, da bo popotnik, utrujen od poti in žejen, zaprosil za kozarec vode ali mleka, domačini pa mu bodo ponudili domače vino, pa še kruh z ocvirki ali zaseko. Za nameček pa bo lahko pri njih na senu še prenočil.
Nasploh na poti popotnik ne bo imel prevelikih težav s prenočišči. Ob osmih do desetih urah hoje na dan je pomursko pot moč prehoditi v tednu dni, popotnik pa lahko prenoči v Murski Soboti, Gornjih Petrovah, Kuzmi, Rogašovcih, Radencih, Gornji Rdgoni, Lenartu, Ljutomeru, Beltincih, Lendavi in Moravcih.

ŠTEVILNE MIKAVNOSTI POMURJA
Ta skrajni severovzhodni predel Slovenije pa ni zanimiv samo zaradi svojevrstne oblikovitosti tal. Popotnika bodo pritegnili izredno barvita govorica ljudi, slikovitost naselij - raztresenih ali nanizanih ob cesti, izredna flora in favna — med sledjo srne, zajci, fazani, štorklje, jerebice, ježi; popotnik bo užival na tihih in samotnih poteh med polji, med trsi, zaznaval bo razlike na pokopališčih treh veroizpovedi - kalvinske, jehovske in katoliške, občudoval freske in druge umetnije starih mojstrov v kulturnozgodovinskih objektih; morda bo izbiral med izdelki domače obrti - zlasti pri lončarjih, itd.
Res ni mogoče našteti vseh privlačnosti, ki jih ponuja ta prelepi kos slovenske zemlje. In ker tod ni visokih gora, kamor običajno zahajamo v poletnih mesecih, bo tura po pomurski poti, če se bomo zanjo odločili v aprilu in maju, čudovit pomladanski uvod v planinsko sezono; če pa bomo hodili po njej septembra ali oktobra, bomo sklenili leto z nepozabnimi vtisi, katerih piko na i bodo dale čudovite jesenske barve listja, mnogokje pa že tudi sadje in grozdje nove letine.

MILAN CILENŠEK

Žavcarjev vrh
PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 14. marca, izlet na Žavcarjev vrh. Odhod ob 7. uri z avtobusom do Zgornje Kungote, od tam po razgledni poti čez Gaj h koči na Žavcarjevem vrhu. Sestop v Bresternico. Hoje bo okrog 5 ur. Izlet bo vodil Franček Vogelnik. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
Rogla
PD LENART V SLOVENSKIH GORICAH priredi v soboto, 13. marca, izlet na Roglo. Odhod bo s posebnim avtobusom ob 7. uri od Lenarta. Izlet bo vodil Janez Zorko.


Koče odpirajo
Odprli so že kočo pri Savici, ki jo upravlja PD Ljubljana-matica, in pa dom na Govejku, ki ga upravlja PD Obrtnik Ljubljana. Govejek ima poslej direktno telefonsko številko: (061) 71 429.


Občni zbori
PD MARIBORSKI TISK MARIBOR vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 13. marca, ob 18. uri v sindikalni dvorani nove tiskarne na Tržaški cesti 14.
PD KOZJAK MARIBOR vabi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 14. marca, ob 9. uri v domu na Tojzlovem vrhu. Že v soboto popoldne bo na Tojzlu posvet kandidatov letošnje 1. mariborske alpinistične odprave na Kavkaz. Ob 17. uri bo redno predavanje alpinistične šole o nevarnostih v gorah (ob barvnih diapozitivih bo predaval Danilo škerbinek), zatem pa bo še sprejem in krst novopečenih pripravnikov in članov AO Kozjak. Pestro in razgibano popoldne na Kozjaku bodo sklenili z družabnim večerom.
DTV PARTIZAN ŽELEZNIČAR MARIBOR, ki vključuje tudi močno planinsko sekcijo, vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 19. marca, ob 17. uri v glasbeni šoli Tabor, Ulica heroja Zidanška 13.





 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti