Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistične novice AN - 01.02.11

Arhiv: vse Alpinistične novice

1. težak raztežaj (običajno M7)

2. težak raztežaj (včasih M6) Levo slika vstopa in začetno solo plezanje. (foto: Debeljak&Stražar)

Mr Risk & Mr Luca (foto: Koren)

Kladivo: Direkna smer

torek, 1. februar 2011, ob 00:00, Peter Mežnar, ogledov: 5920

Noro vzponov!

Tokratne novice bi bilo treba razdeliti na dvoje, tako se vsaj nebi delala krivica vzponom, ki bi sicer lahko imeli malo več prostora, pa tudi omenjeni bi lahko bili deležni stavka hvale več. A tako je to. 'Življenje ni pravično!', pravi v zadnji pošti Bill.

Sanjski ozebnik

Novica dneva je vsekakor vzpon, ki sta ga v nedeljo, 30.01., opravila David Debeljak (AO Rašica) in Luka Stražar (Akademski AO). Preplezala sta Sanjski ozebnik (V+/5+, 1100 m) v Triglavu. V smer sta vstopila z bivak opremo, a smer zmogla v vsega šestih urah in pol. V celi smeri sta varovala vsega skupaj dva raztežaja. Od tega oba že prej najtežja ocenjena - po končnih variantah z M7 in M6 (govorilo se je celo o M8). Razmere so bile seveda dobre, a sta fanta priznala, da ju je smer ponesla in da bi se verjetno drugič varovala kakšen raztežaj več. Že vstopni del v Direktni ima super razmere je strm in izpostavljen, a sta ga fanta enostavno preletela. Zgoraj, kjer se začne zares, sta se za dva hipa varovala. Prvi, običajno kombinirani raztežaj, sta preplezala kar naravnost, a po zelo tankem ledu mestoma tudi odstopljenem od skale. V drugem takem raztežaju pa se je naredila snežna goba, s katere je mogoče doseči dober led in čeprav se na sliki ne vidi mi je David zaupal, da se je zaradi dobrega ledu lahko v miru ulegel in obesil na cepine v viseči sveči ter po ledu poročkal preko previsa. Ko sem mu omenil ročkanje in da gre to bolj skupaj s WI7 kot z WI5 je priznal, da mogoče je pa le 5+. Skromnost je lepa čednost! Zato je na koncu v šali še pribil, da bo mitnico pod smer postavil. In verjetno bo že jutri znano, če je držal besedo.

Nekaj več pojasnil, da ne bi čas in ocena zavedla preveč ljudi. 'Ko se bo tista goba nekomu odpeljala in ko se bo nekaj zaplat ledu odpeljalo s prvega raztežaja, bo veselje veliko večje', sva še pomodrovala z Davidom. In če slučajno kdo ne ve, sodi David med najboljše slovenske mlade alpiniste, Luka pa je, poleg še kar nekaj mladih članov Akademskega AO, v zadnjih dveh letih naredi kar nekaj dolgih korakov naprej, ali pa navzgor, kakor hočete. Zato kakšno besedo vseeno z rezervo vzemite. Sicer pa se jima je zdela tura ta prava, z dolgim sestopom. Zaradi res dobrih razmer sta z lahkoto sledila ozebniku do vrha, brez izvozov levo ali desno.

Preko Vrat

Ne vem, če lahko zatožim, ampak poplavo dobrih novic na straneh AO Kranj mi je pomagal urediti Matevž. In tako z njimi začnemo popotovanje po Stenarju. Ena boljših novica je gotovo, da sta Bojan Hribernik in Anže Marenče v Stenarju začela plezati precej nižje kot običajno začnejo naveze, ki zdrvijo pod veliki lijak vzhodne stene. 27.01., sta opravila prvo ponovitev Psihoze škotskih lijakov (III+/6, X) v spodnji barieri in nato nadaljevala v običajnem zgornjem delu po Opoju breztežnosti (IV+/5+, skupaj 1000 m). Pravita, da sta imela v obeh delih dobre razmere, a je bil sneg v najstrmejših delih nekoliko slabše predelan in na trenutke prhel. Gotovo gre za prvo ponovitev te pozabljene linije (spodnje) in lep spomin na avtorja Andreja Markoviča, ki je preplezal res nenormalno število smeri v, na žalost, prekratki karieri.

Dva dni pred tem, 25.01., sta Tine Kovač in Anže Šavs, preplezala legendarni Led s severa (IV/4+, 800 m) in kar nista mogla prehvaliti razmer. Razmere so tako dobre, da letos, sicer obvezni M, iz ocene odpade, saj škripa od tal do vrha, brez dotikanja skale! 29.01. pa sta ga ponovila tudi Robert Karu in Janez Svoljšak, ki je še tečajnik. Isti dan sta Centralno zajedo preplezala Urban Kovačič in Matija Klanjšek (tudi tečajnik). Led s severa so ponovili tudi Miha Habjan, Luka Stražar in Matic Kozina (Akademski AO), Miha in Luka sta se varovala 5 ali 6 raztežajev, Matic pa je celo smer preplezal nenavezan. Zanimiva naveza, ali/ni kaj!

Istočasno, torej 25.01., sta v Stenarju plezala tudi Matjaž Jeran in Alenka Pirih (AO Ljubljana-Matica). Ponovila sta Levo zajedo (4+/M4, 700 m) in pri tem uživala v 'opoju belih trakov' v popolnih razmerah od tal do vrha. Pa o nekem eliksirju Matjaž razlaga, čista metafizika vam rečem, raje poskusite sami. Isti dan, torej, 29.01., bolje da pišem vse datume, še tako bom kaj zamešal, sta Sabina Jereb in Jure Mihelčič (AO Radovljica) preplezala Levo zajedo in malce cinično primaknila, da sta se dobro naplezala in še bolj pošteno nahodila. Isti dan so smer plezali še Urban Novak in Aleš Holc (AO Kamnik) ter Domen Kastelic (Akademski AO) in Samo Krmelj (AO Ljubljana-Matica).

In preko Cmira

Kar ne vem, v katero dolino naj zavijem? Pojdimo najprej v bližnjo Krmo in nato s Kranjčani počasi preko meje. V sosednji Krmi se je zgodil res zanimiv vzpon. Sem kar zastrigel z ušesi, ko sem v poplavi vzponov zasledil, da so v nedeljo, 30.01., Matevž in Jernej Vukotič, Jan Podgornik ter Aleksander Šorli (AO Radovljica) preplezali poleti dobro znano Jesih-Potočnik (4, M5, 500 m) v Debeli peči. Začetnih 150 m naj bi bile razmere dobre, kasneje pa precej bolj slabe. Prevladoval je napihan sneg, spodaj pa požlejena skala. Tako so precejšen del bili prisiljeni v kombinirano plezanje in izkoriščanje nekaj boljšega požleda. Izstopili so pozno zvečer, v temi, a zdeli so se kar navdušeni nad celotno avanturo. Vsi so bolj na začetku alpinističnih poti, zato so se, pravilno, celo smer varovali.

In v Tamar

In skok v Tamar. Malo sem si obljubil, da o Grapi med Travnikom in Šitami tokrat ne pišem, a sem postal pozoren na Tjašo Jelovčan, ki je z Matejem Kastelicem, 26.01., preplezala to smer in v njej uživala, kot že nekaj njih pred tem. 29.01. sta sledila kranjski legendi Mirko in Jelka Krajnc. Isti dan pa sta Tine Marenče in Anže Šavs v iskanju neobljudenih smeri šla pod Kaminsko smer (III/50°-70°, M, 300 m) v Mali Mojstrovki. Smer je spodaj dobro zalita, na vrhu pa čaka lepo preplezljiv kamin, ki je prava poslastica in pika na i. Idrijska naveza Jan, Davor in Jure bi trditev postavila pod vprašaj: če nimaš smuči s sabo seveda! Smer so ponovili s smučkami na hrbtu, kar je pri nas še redkost, razen za najlažje grape, in odsmučali na Vršič. In še ena, ki je svareče narave, Ivan Bohnec je v Uroševi grapi opazil dve veliki napoki, ki napovedujeta plaz ob prvi otoplitvi!

Karavanke

Tako redko o njih, pa dajmo še na to temo eno razdret. Ne morem mimo njih, ker me je Miha Zupan (AO Tržič) obvestil, pa tudi sam sem opazil, da je ponovno nekaj novega preplezal. Celo na avstrijsko stran se je zapodil po informacije, a zaenkrat nič. Skratka, zanima ju, če je Direktna smer (IV/4, M5, 90/60°, A1, 600 m), ki sta jo po precej logični liniji, grapi, preplezala direktno na vrh, desno od Kaminske smeri, res prvenstvena smer. Prilaga še skico in sliko. Če kdo ve naj se oglasi ali za vedno obmolkne!

Kamniško-Savinjske Alpe

V soboto, 29.01., so v iskanju samotnih poti Dejan Stojanovič, Gregor Piskar, Boris Zupanc in Matevž Vučer preplezali Sinji slap v nadaljevanju pa Nemško smer v Dolgem hrbtu. Smer je odlično narejena, le na sestopu jih je zaskrbel napihan sneg in kloža. Ta dan, 29.01., sta si Sebastjan Potočnik in Matic Štefan ogledala Brano in se odločila za najbolj zasneženo grapo, Bosovo, a sta kljub temu občasno popraskala po skali (vsi AO Kranj). Naslednji dan so Teranovo s Trojko (IV+/3, 900 m) ponovili Jemec Miha, Matej Mišvelj in Joško Boško (vsi AO Črnuče). Lani tako opevano Vzhodno smer (IV/III, 350 m) v Mali Rinki so ponovili Karel Završnik in Marko Brdnik (AK Rinka) v družbi Toneta in Marsela (ostali Akademski AO). Kdo drug kot zaprisežen lokalni patriot bo postavil Tomaža na laž, da se vsako leto razmere ne naredijo? Malo pred tem, 26.01., je Luka Lindič kot že nekajkrat opravil zanimive povezovalne vzpone v Mali Rinki. Dušanov steber (III/4-, 350 m), Direktna smer z vstopom po Vzhodni smeri (IV/4+, M, 350 m) in Celjska smer (IV/3, 350 m).

Primorska

Očitno Smer potepuhov v Srebrnjaku s sestopom po Skriti grapi postaja hit. 30.01., so vzpon opravili Milan in Jutra Černilogar ter Rado Dražumerič (AO Kranj).

In seveda kdo drug kot Miha Zupan in Maja Duh me morata spomniti na Bele sanje (IV+/4, 750 m). V ponedeljek, 31.01., sta ponovila smer v Vrhu Polic. Vsi skoki so lepo narejeni, stopinje preko cele smeri pa tudi že. Vabilo velja. Vem pa še, da sta Darko Podgornik in Ivan Rejc (Soški AO) že pred časom preplezala Centralno grapo in poročala o super razmerah z narejenimi skoki brez obvozov.

Hopa preko meje

V nedeljo, 30.01., sta Tjaša Jelovčan in Matjaž Sušnik plezala v steni Srednje Ponce nad Belopeškimi jezeri. Preplezala sta Shangri-la (II/4, 80/60°, M, 750 m) z, recimo, izstopno varianto. Snega je bilo malo, pa tudi led je bil bolj tanek, zato sta v zgornjem delu, po nekaj raztežajih zmrznjenih trav, požleda in skal, zavila proti grebenu in preko Prigarane smeri in Smeri za rdečo škrbino dosegla vrh grebena – škrbino in po zadnji smeri tudi sestopila. Grapa je bila polna nepredelanega snega, preko zadnjih skokov pa sta se spustila ob vrvi.

Mr Luca

Ponovno se je oglasil tudi Dejan Koren (AO Vipava), ki je v Mrzlih vodah preplezal res dober slap. Ker se ne naredi vsako leto, upam, da novica, zaradi poplave drugih, ne bo preveč padla mimo. Zgodba se je začela že pred dobrim tednom, 22.01., ko je Dejan v spremstvu Boštjana Bizjaka preplezal slap Mr. Risk (III, WI7-, X, R, 140 m). Slap sta prva preplezala Luca Vuerich in Roman Benet. Ker pa je bila narejena lepa linij poleg omenjenega slapu, se je Dejan ponovno vrnil in vstopil v novo smer. Malce začuden je s povsem tradicionalnim varovanjem zmogel prvi delno kombiniran raztežaj. Žal mu Silvo ni zmogel slediti in pri padcu zanihal v svečo, ki ga je nesrečno ranila. Čez dva dni se je vrnil in z Boštjanom dokončal začeto. Nastal je nov slap in ob spoštovanju do Luce z logičnim imenom Mr. Luca (III, M7, WI7, X, R, 100 m (140 m), 8h, Prv). Slap je spominska smer Lucu Vuerichu temu odličnemu alpinistu, ki je živel le korak od meje.

Bav bav

Aljaž je čisto na kratko poročal o tako rekoč službeni poti. 26.01., je preplezal smer – slap Bav bav (IV+/6, 550 m) in baje je res odlično narejen. Gotovo najdaljši slap teh težav in prav smešno, da čeprav v vsakem skoku prilezeš do 90°, skoraj noben skok ni podoben drugemu. Kot se rado primeri, je slap že nekajkrat počil, a so se razpoke lepo zalile. In kot se za človeka, ki za tak slap porabi zgolj tri ure in pol, spodobi, jo je Aljaž mahnil kar preko Mangartskega sedla nazaj v dolino. Lep izlet ni kaj. Razmere v ledu od trdega do mokrega, baje pa še prav posebej zanimiv predzadnji, kjer plezaš prek oz. med ogromnimi luskami, da prideš do sveče. In kdor ga je že plezal ve, da so zadnji metri zadnjega slapu prav peklenski.

Tudi sosedni Demoklejev meč (5, 290 m), čeprav včasih malo zapostavljen, ni nič kaj manjši zalogaj. O vzponu sem zasledil na straneh AO Kranj. Ponovil ga je Bojan Hribernik. Potem sem dobil namig na vzpon Boruta Nagliča (AO Črnuče) in Igorja Puhana (Akademski AO), ki sta v slapu uživala dan pred tem in prehitela dva mladeniča, od katerih je bil eden Rok Benkovič, bivši skakalec, ki se očitno resno loteva alpinizma. No saj Jeseničani poznajo kar nekaj takih zgodb, ampak vseeno zanimivo.

Če že pišem o slapovih, naj se ve da v Tamarju še stojijo, pod Prisojnikom tudi, še najbolj pa sem se navdušil nad inovativnostjo Anžeta Marenčeta, ki je, 31.01., preplezal slap ob Ajdovski deklici imenovan V znamenju treh. Ker ni našel soplezalca, je prepričal punco z imenom Staša, da ga je varovala čez kombiniran skalni vstop, ko pa je bil enkrat v ledu, je Anže do vrha enostavno odsoliral. Pohvalil je opremljenost kombiniranega dela in lep strm led do vrha. Abalakove za spust pa si je moral narediti nove.

In še za konec

Športno društvo lednih plezalcev Mlačca Mojstrana, v soboto, 12.02., s pričetkom ob 9. uri v soteski Mlačca pri Mojstrani vabi na Memorial Tomaža Humarja. Vsi profesionalni in ljubiteljski ledni plezalci vabljeni na tekmo v lednem plezanju v spomin Tomažu Humarju. Tekmovalo se bo v treh kategorijah. Več na strani prireditelja. Lani je bil obisk bolj slab, kaj pa letos?

Srečno, pa manj plezajte, roka me boli,

Peter Mežnar

PS.: To zadnje, o plezanju, prosim jemljite z rezervo in počasi, mišljeno je bilo kot šala!

PS2.: Da ne pozabim, Tomaž se je vrnil!

PS3.: Tomaž se je vrnil, jaz pa še zdaj ne poročam, kaj je preplezal! Bo že on!

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker