Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Lavinske žolne naj letijo v jatah!

 27.01.2011

 

petek, 28. januar 2011, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1170

Slovenske novice - Boštjan Fon: Gorski reševalci so na Pokljuki priredili teoretično in praktično izobraževanje o reševanju iz plazov — Prišlo je 56 gornikov iz vse Slovenije

— Potrebni sta hitrost in ustrezna oprema, ki pa je večina planincev nima, to so lopata, sonda in lavinska žolna

Nepodpisani spletni komentator dogajanja v gorah je lani ugotavljal: »Snežni plazovi se sprožijo, tudi če zbereš 10.000 podpisov peticije proti temu.« In nadaljeval: »Kar se da storiti, je predvsem izobraževanje in obveščanje ljudi o nevarnostih.«

Le prikimali smo lahko temu razmišljanju in se po okljukah iz Krnice povzpeli na Pokljuko ter zaustavili na Rudnem polju. Brezštevilna, v gibanje v snežni opojnosti zaljubljena populacija se je dričala na tekaških smučeh, se sankala ali preprosto sprehajala po planoti, četica pa nas je rinila navkreber po gazi proti Zlatim vodam in Viševniku. Seveda, poleg opreme in nekaj hrane je bil z nami tudi v zimskih razmerah obvezen lavinski trojček, kamor spadajo sonda, lopata in lavinska žolna. Te priprave resda ne preprečijo nesreče zaradi plazenja snega, a če se to zgodi, je večja možnost, da se ali sami skobacamo iz plazine, če nas ni ta prehudo stisnila v primež, ali pa rešimo ponesrečenega, kar se strokovno imenuje tovariška pomoč.

V učilnici in na snegu
Ob vrnitvi z grebena, ki ima že več kot dva tisočaka višinskih metrov in je pozimi hudo mamljiv za ljubitelje gora, smo naleteli na predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igorja Potočnika in še nekaj v prepoznavna rdeča oblačila odetih gorskih reševalcev, ki so sem in tja po Rudnem polju vodili skupine ter jim na bolj ko ne zoprnem hladu, če si seveda mencal na mestu, prikazovali osnovne veščine reševanja iz plazu. Nihče od slušateljev ni nergal, da ga mrazi, saj je bilo delo zanimivo in nadvse poučno. Redni in uradno potrjeni program aktivnosti GRZS je imel na sporedu vikend varstva pred snežnimi plazovi, naslednji teden na Vršiču pa bo štiri dni potekalo usposabljanje vodnikov reševalnih psov. Zadnje bo namenjeno strokovni javnosti, ki se ukvarja z reševanjem s pomočjo štirinožnih ljubljenčkov, tokrat pa je Komisija za reševanje iz plazov pri GRZS na usposabljanje povabila vse, ki jih zanima samozaščita ob zimskih vzponih po vršacih.

»Ideja izobraževanja gornikov ima že več kot štiri desetletja dolgo tradicijo, udeležba pa se je po letu 1995, ko je bilo v naših gorah več tragičnih nesreč zaradi plazov, povečala,« je razložil predsednik. Pokljuka je tokrat gostila 56 gornikov iz vse Slovenije, ki so jih pri GRZS pod vodstvom Klemna Volontarja v dveh dneh izčrpno poučili tako na teoretičnem kot praktičnem področju. Slušatelji so od prekaljenih visokogorskih mačkov v učilnici poslušali predavanja o vremenu, nastanku in vrstah plazov, tovariški pomoči in zdravstveni oskrbi ob nesreči. Nato so na terenu praktično delali z lavinskim trojčkom, preverjali trdnosti snežne odeje, sondirali, se učili uporabe plazovne žolne, naslednji dan pa imeli še prikaz prave reševalne akcije ob primeru plazu, ki jim jo je pripravilo ducat članov postaje GRS Radovljica pod vodstvom Tonija Smoleja.

Varljiva slika
Cilj izobraževanja in s tem preventivnega samozaščitnega delovanja gornikov bo presežen, saj zaradi zanimanja poleg GRZS tovrstna predavanja in praktične vaje na terenu izvajajo tudi posamezne postaje GRS, letos sta v načrtu izobraževanji pri postajah GRS Ljubljana in GRS Koroške, kaj kmalu pa se jim bodo pridružile še postaje GRS Kamnik, GRS Rateče in GRS Celje.

Splošna ugotovitev, da je letos v primerjavi z lansko res tragično zimo, ko je pod plazom ugasnilo sedem življenj, veliko bolje, saj nimamo smrtne žrtve v gorah zaradi plazu, je varljiva. Letošnja precejšnja količina dežja in odjuga v visokogorju sta veliko gornikov odvrnili od vzponov, ob lepem vremenu pa se zanimivejši vrhovi spremenijo v mravljišča, zato za konec podajmo v razmislek: pretekli vikend je bilo na več kot 2300 metrov visoki Mojstrovki nad Vršičem okoli sto dvajset gornikov. Ko se je v podnožju gore vklopila lavinska žolna in iskala odziv druge naprave, se je vrnil signal le od ene na pobočju Mojstrovke. Kaj pa vsi preostali, ki so šli na njo?

Boštjan Fon

eXTReMe Tracker