Franci Savenc 27.01.2011 06:27 1446 0

Vojaška tekma na Mangartu

Delo - Blaž Močnik: Na Bovškem bodo junija gostili vojaški športni spektakel v spomin na veleslalomsko tekmo leta 1945, ki so jo pripravili na Mangartu

Bovec – Združenje vojaških gornikov Slovenije in bovška občina bosta 4. junija priredili prvo spominsko tekmo vojaških gornikov na Mangartu. Z veleslalomsko preizkušnjo bodo s pomočjo ameriškega veleposlaništva tako ponovili dogodek iz junija 1945, ko so vojaki 10. gorske divizije pod goro pripravili smučarsko tekmo, na kateri je nastopilo kar 75 tekmovalcev.

»Na pobudo združenja vojaških gornikov in občine bo tekma na Mangartu dočakala prvo ponovitev in želja je, da bi postala tradicionalen spominski dogodek, s katerim bi oživljala del ameriško-slovenske skupne vojaške zgodovine in poudarili Mangart kot goro, ki združuje tri narode, tri kulture, tri države, prijateljstvo in sodelovanje,« je poudaril predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije Janez Kavar. Napovedujejo, da bodo na tekmi nastopili pripadniki aktivne 10. gorske divizije iz ZDA, ekipa naslednikov veteranov divizije, ekipe držav mednarodne federacije vojakov gornikov, ekipa Slovenske vojske, ekipa gorske enote slovenske Policije in ekipa domačinov iz Bovca (smučarski klub, postaja GRS). Po navedbah so bili prav v omenjeni gorski diviziji takrat najboljši ameriški alpski smučarji. Na Bovškem so se znašli v drugi polovici maja 1945, po tem ko so zavezniške sile po jugoslovanski osvoboditvi Trsta in začrtani Morganovi liniji zavzele zahodni del Soče od Jadranskega morja pa vse do Loga pod Mangartom in Belopeških jezer pri Trbižu. Čeprav je takrat zima že mahala v slovo, so bila melišča na južni strani Mangarta še vedno zasnežena, zato so vojaki nestrpno pričakovali smučarsko tekmo. Večina je uporabljala smučarsko opremo, ki so jo zaplenili nemškim gorskim lovcem. Na startu veleslaloma je bilo kar 76 vojakov, približno 500 pa je dogajanje spremljalo ob strmi in zahtevni progi. Do cilja je prišljo samo 25 posameznikov, zmago pa je slavil Walter Prager, ki je bil pred vojno uspešen v rodni Švici, leta 1948 pa je postal tudi vodja ameriške olimpijske ekipe.