Iskanje Prekmandlca: Vojskarska zima je čudovita. Debela plast snega omogoča pravo jadranje od enega do drugega konca vojskarske obale.
Tri korake po ravnem, takoj nato pa naravnost navzgor. Take so naše poti. Si mislite, kako smo se razveselili gorskih koles? Čeprav je samo garanje. Še nikoli nisem bila tako »fuč« kot po prvem kolesarskem vzponu na Vojsko. Na prvi klopi na Revenovšu sem kar obležala in dolgo sem bila gluha za vsa vabila. Skromna višinska razlika do gostišča pri Belem kamnu mi je bila nepremagljiva.
Sledil je podvig iz Kanomeljske strani, čez Oblakov vrh in spet razočaranje. Misleč, da sem Vrh Hotenje na vrhu, nisem razumela, kako se ta »planota« ob Gačniku tako postavlja pred moje kolo. Sedaj vsaj približno vem, kako stvari stojijo in vsakokraten trud je poplačan. Vojsko obiščem, ko si iz našega gnezda, iz varnega zavetja naših grap zaželim širine, prostranih razgledov in neskončnega obzorja.
Vojskarska planota je skoraj 20 km dolg razgiban predel med Idrijo in Trebušo. Narava jo je na vseh straneh ločila od ostalega sveta.Omejujejo jo reke, proti jugu in vzhodu zanka Idrijce, severno Kanomljica in Hotenjka, zahodno pa Trebušica.
Iz grap zlezemo na Kočevšu (947 m). Pri Gnezdu višina že preseže tisočaka. Tam planoto Idrijca in Kanomljica preščipneta tako močno, da je na grebenu prostora le za cesto. Naprej proti zahodu lažje zadiha.
Njena pobočja na vse strani razčlenjujejo hudourniške grape, grebeni in soteske. Najgloblje jo zareže Nikova na vzhodu in Gačnik na zahodu. Že kolesarske izkušje govorijo, da je podoba planote le navidezna, v resnici je to preplet grebenov, dolinic in hribčkov.
Vas Vojsko je bila v deželi Kranjski najvišja fara. Pod pokopališkim zidom in Sv. Jožefom se tišči par hiš, trgovinica, gostilna, kmečki turizem in CŠOD. Ostala bolj ali manj trdna kmečka poslopja so raztresena po planoti. Imajo dovolj zraka in življenjskega prostora. Kmetovanje v teh ekstremnih višinskih razmerah nikoli ni bilo lahko.
Kako do planote sem opisala že v Mrzli Rupi. Vsi »vanajni« se boste morali spopasti z zavito Keltiko. Na poti boste šli (upam, da tudi ustavili) skozi Alpsko mesto leta 2011. Povabljeni smo bili namreč v nov, zavezujoč izziv.
Lepo je tavati brez cilja v tem svetu. V majski pomladi po prebujajočih travnikih, poleti po visokih dišečih travah, jeseni, ko se življenje umirja in v ostri zimi, ko debela snežna odeja zravna in zmehča pokrajino.
Vojskarska zima je čudovita. Debela plast snega omogoča pravo jadranje od enega do drugega konca vojskarske obale. Izbiramo lahko med številnimi razglednimi vrhovi s širokimi pogledi.
Čuvar in vratar vasi je Školj (1129 m), ki trdno stoji nad farno cerkvijo. Južno nad Trebušo so Kotlovski (1168 m), Bendijski (1038 m) in Smodinov vrh (1124 m). Imena jim dajejo bližnje domačije. Najrazglednejši v tem delu je Jelenk (1147 m). Severni razgledniki nad Kanomljo pa so Cikel (1119 m), Lomič (1061 m), Planinca (1170 m) in Hudournik (1148 m).
Nad Trebušo je razgled prava črno-bela slika: južno temine Trnovskega gozda, na severni strani bleščeči Julijci. Pod nami pa je kod iz aviona, na lepi ravnini pod Govci, Gorenja Trebuša s cerkvijo in belo cesto. A slika je varljiva, spodaj so le strmi bregovi in globoke grape.
Prelet na severni rob je obvezen. Spustimo se čez Gačnik, ki je tu še povsem spodoben in pristanemo na Hudournik (1148 m). Pogled nam zaobjame Idrijsko-Cerkljansko hribovje do Šentviške planote, Porezna in Blegoša. Na obzorju spet Triglav z vsemi svojimi vzhodnimi, zahodnimi in južnimi sosedi. Pod nami je globoka brazda idrijskega preloma, ki se iz Kanomlje lomi čez Oblakov vrh v dolino Hotenje.
Na Vojsko se lahko povzpnemo tudi peš. Pristopov je več, lahko pa se držimo označenih poti. Čezenj vodi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. ICPP (Idrijsko-cerkljanska planinska pot) pa nas na planoto pripelje iz Kanomlje, po njej zaokroži do Hudournika in se čez Jelenk spusti na Mrzlo Rupo in k Idrijci. Zanimivosti nam dodobra predstavi, saj je tak njen izvorni namen.
In kaj boste v zimi še lahko poleg jadranja počeli na Vojskem? Pristopov, grap, grebenov, kmetij in stezic med njimi je nešteto, vse enako zanimive, zahtevajo le čas. Lahko boste tudi smučali, tekli na smučeh, se sankali, krpljali in delali angelčke v snegu.
Vojskarske planote je za hitre noge ravno dovolj za en dan. Od vzhoda do zahoda jo prehodimo v štirih urah, od severa do juga pa v dveh. A če jo želimo spoznati bolje, ji moramo posvetiti več postankov, več privezov. Sama še vedno zaidem po senožetih in pašnikih med Smodinom, Kotlarjem in Bendijo, v ledeni zima ali v juniju, ko občudujem izjemno cvetje. Še vedno pa se mi posreči, da se spet znajdem v znanem svetu, nepričakovano drugje. Ne, sploh ni res, da se še vedno zgubljam.
Čas obiska: Primerni so vsi letni časi
Vodnik: Idrijsko-cerkljanska planinska pot (ICPP), 2008
Zemljevid: Idrijsko-cerkljanska planinska pot (ICPP), 2008, 1:55.000;
Nanos, Trnovski gozd, Idrijsko in Cerkljansko hribovje, GZS, 2007, 1:50.000 |
Anka Vončina