Večer, Planinci, alpinisti - Inko Bajde: Zelena luč za Kavkaz; Sestanek delegatov republiških komisij za alpinizem - Z. Novak: Tisoč planincev v Ptuju - J.Ferlinc: Pomurska planinska pot vse do Lenarta - drugo: Prvi profesor planinstva; Boris prijatelj in tovariš; predavanje - izleti: Po treh dolinah.
Zelena luč za Kavkaz
PRVO MARIBORSKO ALPINISTIČNO ODPRAVO V KAVKAZ - OD 25. JUNIJA DO 24. JULIJA 1976 - BO VODIL DANILO ŠKERBINEK, ODPRAVA PA BO ŠTELA DESET ALPINISTOV
Na nedavnem sestanku kluba ekspedicionistov je bilo izredno živahno. Udeležilo se ga je veliko predstavnikov alpinističnih odsekov — z namenom, da predstavijo svoje odprave, ki jih načrtujejo za obdobja 1976, 1977 in 1978. Ker dosedanji načelnik komisije Pavle Šegula zaradi službenih obveznosti ne more več opravljati dolžnosti predsednika, so na to mesto izvolili Aleša Kunaverja.
HINDUKUŠ, ANDI, KARAKO-RUM, TRISUL
Na sestanku so odseki predstavili svoje odprave. Za Hindukuš — Tirič Mir — po francoski smeri in po grebenu na Tirič Mir so se odločili člani AO PD Železničar Ljubljana. 11-članska odprava naj bi krenila na pot šele leta 1978. 12-članska odprava mojstranskih alpinistov želi leta 1978 obiskati Ande, njihov cilj sta Illimani (6462 m) in Illampu (6362 m). Tržičani so prijavili Karakorum, kamor naj bi krenili prihodnje leto, izbrali pa so si steno Gašerbruma (odprava bi štela 11 članov).
Odprava AO Ljubljana—Matica pa je tik pred odhodom; Cilj 10-članske odprave, ki jo vodi načelnik odseka in načelnik komisije za alpinizem pri PZS Tone Sazonov, je 2500-metrska zahodna stena Trisula. Odpravo so prijavili tudi alpinisti iz Medvod, in sicer v Hindukuš leta 1978.
KAVKAZ — IZMENJAVA S SOVJETSKIMI ALPINISTI
Preden pa predstavimo še letošnjo mariborsko alpinistično odpravo v Kavkaz, ki temelji — enako kot vse dosedanje — na izmenjavi s sovjetskimi alpinisti, naj povemo, da potekajo vse naštete odprave v glavnem v lastni režiji posameznih alpinističnih odsekov in planinskih društev ali pa v sodelovanju z drugimi odseki.
Letos bo tako startala I. mariborska alpinistična odprava v Kavkaz, katere pobudnik je AO PD Kozjak Maribor. Sprva so Sovjeti povabili naše alpiniste v Zahodni Kavkaz — v pogorje Dombaj, kjer doslej še ni plezala nobena jugoslovanska odprava. Kasneje so načrt spremenili in nam ponudili Centralni Kavaz — skupino Bezengi, to je območje, kjer se nad več kot 20 km dolgim ledenikom dvigajo mogočne in zelo zahtevne stene znanih vrhov, kot so Džangi Tau (5051 m), Ghestal (4980 m), Schara (5204 m) in Dih Tau (5198 m). Za razliko od prejšnjih odprav, ki so delovale po načelu izmenjave — 15 jugoslovanskih alpinistov v Sovjetsko zvezo, 15 sovjetskih alpinistov v Jugoslavijo, in sicer vsakič za tri tedne — so tokrat Sovjeti predlagali nekoliko okrnjen program.
Naša letošnja odprava naj bi štela le deset alpinistov, zato pa bi lahko bila v Sovjetski zvezi dalj časa kot običajno — približno mesec dni. Sovjeti pa bi v zameno poslali k nam za tri tedne 15 svojih alpinistov, članov kluba Spartak iz Petropavlovska na daljni Kamčatki.
Prvo mariborsko alpinistično odpravo v Kavkaz bo sestavljalo sedem alpinistov iz AO Kozjak Maribor, dva člana iz AO Celje in en član iz AO Slovenj Gradec. Glede na to, da bo odprava na poti od 25. junija do 24. julija, medtem ko bodo bivali Sovjeti pri nas od 10. do 30. avgusta, so mariborski alpinisti že začeli intenzivne priprave.
NAJVEČJI PROBLEM — DENAR
Poleg organizacijskega odbora sta bila izvoljena že vodja odprave Danilo Škerbinek in njegov pomočnik Borislav Jeržabek. Taka odprava pa terja ne samo obilico organizacijskih del ter telesnih in duševnih priprav, temveč tudi vel-ko prizadevnosti in dela, ki pa ga zmore le homogena in predana ekipa. Toda vedno ni lahko, še posebno takrat ne, ko pride na vrsto blagajna — torej denar, s katerim so večne težave. Planinska zveza kot moralni in tudi fizični nosilec vseh naših odprav je z veseljem pozdravila pobudo s štajerskega konca, saj to pomeni, da zajema slovenski alpinizem vse večje in širše razsežnosti. Mariborska alpinistična odprava bo prav gotovo prispevala delež tudi k razmahu alpinizma in posebno ekspedicionizma v vsej severo-vzhodni Sloveniji, to pa pomeni korak k napredku in odskočno desko k še vešjim in zahtevnejšim ciljem. Jugoslovanski alpinistični dosežki svetu že tako niso več tabu, marveč predstavljajo moč naše enotnosti in tudi velesilo, s katero je treba računati tudi na tem področju.
Stroški odprave po udeležencu znašajo 11.000 dinarjev; v tem znesku sta zajeti potovanja naših alpinistov z letalom v Sovjetsko zvezo in gostovanje Sovjetov pri nas. Tudi člani letošnje odprave v Kavkaz upajo, da bodo deležni široke podpore javnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki jim alpinistični dosežki v jugoslovanskem merilu niso neznani.
K uveljavitvi jugoslovanskega alpinizma v svetu je pripomogla tudi naša zadnja himalajska odprava na Makalu, ki ni ravno prvi zadetek v živo. Da pa ne bi ostali pri posameznih zadetkih, se moramo potruditi vsi, ki se bomo letos odpravili v Kavkaz, z enako mero pa tudi vsi tisti, ki so jim bliže strmi, včasih mračni pa tudi svetli himalajski vrhovi. Zastavica, ki zaplapola na vrhu gore, ni le potrdilo o uspešno opravljenem vzponu naveze, marveč pomeni mnogo več; je simbol bratstva in enotnosti nekega naroda, ki se veseli vsakega dosežka, še posebno, če so zanj prispevali vsi člani družbe — oni, ki delajo v tovarni za strojem, in tisti, ki so zastavico prinesli na vrh.
INKO BAJDE
Sestanek delegatov republiških komisij za alpinizem
Pr edsednik koordinacijske komisije za alpinizem Jugoslavije Franci Savenc je sklical sestanek vseh delegatov, ki bo 21. februarja ob 9. uri v prostorih planinske zveze Hrvatske, Zagreb, Kozarčeva ulica 22. Na sestanku bodo delegati razpravljali predvsem o alpinistični dejavnosti v Jugoslaviji (o problemih alpinizma v posameznih republikah), o kategorizaciji alpinistov, o alpinističnem pravilniku, o poslovniku koordinacijske komisije za alpinizem idr.
I. BAJDE
Tisoč planincev v Ptuju
Ptujski planinci, ki jih je več kot tisoč, so zborovali 9. februarja. Iz poročila predsednika Lojzeta Canjka je bilo razvidno, da je društvo priredilo veliko krajših in lažjih izletov ter enajst visokogorskih tur, dvakrat pa so organizirali planinsko šolo, ki sta jo vodila Ivan Tušek in Mirko Bezjak. Poseben uspeh pa je, da je društvu uspelo najti pot v vse osnovne in srednje šole v Ptuju in njegovi okolici ter tudi v nekatere delovne organizacije.
Z. NOVAK
Pomurska planinska pot vse do Lenarta
V soboto, 14. februarja, so zborovali tudi 204 člani PD Lenart. Iz poročil je bilo razvidno, da zanimanje za planinstvo v občini hitro narašča. Kljub temu da so planinsko društvo ustanovili šele pred dobrim letom, je društvo že uspelo ustanoviti planinske sekcije v petih krajevnih skupnostih, na treh osemletkah in v OZD Klemos. Začeli so izdajati ciklostirano glasilo Planinec, najbolj pa razvili izletništvo, saj so priredili že 24 izletov. Lenarški planinci želijo, da bi se pomurska planinska pot razširila tudi na ozemlje njihove občine.
J. FERLINC
Prvi profesor planinstva
Na visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani je diplomiral Franjo Krpač — prvi študent, ki se je usmeril na področje planinstva. Svojemu diplomskemu delu je dal naslov Povezanost med rezultati nekaterih antropometrijskih in motoričnih testov z uspehom v alpinizmu. Prvemu slo venskemu profesorju planinstva slovenski gorniki prisrčno čestitamo!