Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Še dobro, da se je v zadnji dekadi januarja zimsko vreme spet vrnilo na utečene tirnice, vsaj temperaturno, saj je bilo prvih 20 dni ponekod na skrajnem vzhodu in severovzhodu Slovenije tudi več kot 5 stopinj Celzija pretoplo glede na dolgoletno povprečje.
Če bo obveljalo "prosinca gorkota, jeseni sirota", bomo še videli, do konca zime je kljub vsemu še dober mesec oziroma skoraj dva. Sneg, ki naletava te dni zdaj malo bolj tu, potem spet malo bolj tam, seveda ni tisti pravi, ko pravimo, da mede "kot pri norcih". Predvsem je preveč mrzlo, da bi dobili obilnejšo belo pošiljko. Fizikalne zakonitosti so tudi v ozračju "neizprosne" - nižja je temperatura zraka, manjša je njegova absolutna vlaga in obrnjeno. Zato najbolj sneži ravno takrat, ko imamo mejne temperaturne razmere, torej okrog ledišča. In takrat se na zasneženih strmalih spet zbudijo beli zmaji - snežni plazovi. Do takrat jih ni nikjer - v resnici pa pritajeno čakajo na svojih pet minut. Potem pa kar nenadoma začnejo neusmiljeno bruhati svoj "ogenj", natančneje plazovino, ki jo najpogosteje "zbudi iz zimskega spanca" prav človek sam. Na kratko takrat, ko zagreši večkratno "neprav(iln)ost" - ob nepravem trenutku je na nepravi način in lahko tudi z nepravo opremo na nepravem mestu ter v nepravem spremstvu oziroma pod nepravim vodstvom.
Najprej prerez snežne torte…
A glej ga zlomka, tudi tako zverino, pa naj ima sedem ali več glav ter opleta z repom, se da ugnati, pregnati seveda ne! Najlaže storimo to s prerezom snežne odeje in temu sledečim preizkusom nevarnosti za proženje snežnih plazov. Med slednjimi je pri nas najpogostejši preizkus po norveški metodi, to je s snežno klado trapezaste oblike. Izdelamo jo že na varnem kraju, na katerem pa so razmere, med njimi naklon pobočja in njegova usmerjenost glede na veter in sonce, skupna višina in višina novozapadlega snega, podlaga plazu v kopnih razmerah, višina, gostota in vrsta rastja ter nekatere druge predvidoma enake ali vsaj podobne tistim na "sumljivem" območju. Najprej si ogledamo prerez snežne odeje. S priročno lavinsko lopato odkopljemo v navpični smeri meter široko in po možnosti enako globoko čelno stranico. Odkopano čelno stranico nato z roko očistimo in zgladimo ter si ogledamo vsaj debelino in trdnost vsake izmed sestavnih plasti. Pri ugotavljanju druge si pomagamo s preprosto 5-stopenjsko trdnostno lestvico (pest, iztegnjena dlan, prst oziroma kazalec, pisalo in noževa konica). Pri tem moramo biti še posebno pozorni na sosednje plasti različne trdnosti, zelo rahle plasti in tiste, iz katerih kaplja voda, ko stiskamo sneg v kepo.
... nato pa še z lopato po "norveško"
Prav tako velja biti pozoren na morebitno ledeno skorjo ter plasti babjega pšena, sodre in še posebno globinskega sreža - slednji deluje podobno kot kroglični ležaji, zato je nad njim kotišče plazov. Pred samim preizkusom plazovitosti po norveški metodi moramo odstraniti vrhnji novi sneg, nato pa z lopato zasekamo stranice trapeza. Čelno (sprednjo; širina je 4 lopate/80 cm) in zadnjo (1 lopata/20 cm) pravokotno glede na naklon pobočja. Ti dve stranici zarežemo tako, da sta med seboj vzporedni, razdalja med njima pa je 3 lopate ali 60 centimetrov. Trapez dobimo šele takrat, ko povežemo s črtama robove teh dveh stranic. Vzdolž obeh črt zarežemo v snežno odejo še obe stranski stranici trapeza. Klade ni treba odkopati do kopne podlage, temveč le do prve trše, nosilne plasti v snežni odeji. Ob spontanem zdrsu zgornje plasti je očitno, da je nevarnost proženja plazov velika. Preizkus nadaljujemo tako, da lopato preklopimo in jo zasadimo v špranjo zadnje stranice. Z vse močnejšim potegom za držalo postopno obremenjujemo posamezno kritično plast nad drsno ali nosilno ploskvijo. Močneje ko potegnemo za zdrs trapezaste klade, manjša je nevarnost proženja plazov in nasprotno. Izrezovanje in obremenitev posameznih plasti nadaljujemo vse do nosilne plasti, to je tiste, po kateri bo vse skupaj zgrmelo navzdol. Malo zapleteno vse skupaj ali pač? Izid bo v vsakem primeru bolj jasen kot pa kateri koli dosedanji na referendumu...
Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU