Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 29.01.1976

29.01.1976

Stol ‘76


OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE JESENICE JE IZDAL OBVESTILA IN NAPOTILA ZA UDELEŽENCE XI. ZIMSKEGA POHODA NA STOL


Že novembra smo na kratko poročali, da bo XI. zimski pohod na Stol v soboto, 21., in nedeljo, 22. febmarja 1976. Pohod prireja občinski odbor zveze združenj borcev NOV Jesenice v spomin na hud boj Cankarjeve čete z Nemci, ki je potekal 20. februarja 1942 v najhujši zimi prav na najvišjem vrhu Karavank.
Kolone za letošnji vzpon se bodo formirale na križišču za Valvasorjevim domom, vsako kolono pa bodo spremljali člani alpinističnega odseka in gorske reševalne službe. Prireditelj opozarja udeležence, da morajo obvezno imeti visokogorsko opremo (cepin ali smučarske palice) ter dovolj hrane in osvežilnih pijač. Udeležence z neprimerno opremo bodo izločali
Ob odhodu bo vsak udeleženec prejel kupon rdeče barve, ki ga mora na vrhu Stola zamenjati za modrega. Po povratku morajo udeleženci modri kupon oddati v karavli nad Valvasorjevim domom, dobili pa bodo izkaznico (novi udeleženci) ter ustrezno značko -bronasto, srebrno ali zlato. Udeleženci pohodov iz prejšnjih let morajo izkaznice prinesti s seboj.
Odhod prvih skupin bo oba dneva pohoda ob šesti uri, medtem ko bo zadnja skupina startala ob enajsti uri.
Udeleženci pohoda iz oddaljenih krajev bodo lahko prenočili v Valvasorjevem domu in v karavli, medtem ko v Prešernovi koči na Stolu ne bo mogoče prenočiti.
Ob spominskih obeležjih dvema padlima graničarjema na karavli nad Valvasorjevim domom bo krajša spominska svečanost v soboto ob 14. uri, medtem ko bo osrednja komemorativna svečanost v nedeljo ob 10. uri pri Prešernovi koči.
Vsa planinska in druga moštva morajo poslati prijave s številom udeležencev pohoda do 10. februarja občinskemu odboru ZZB NOV Jesenice, 64270 Jesenice, Titova cesta 86.


Predavanje
V torek, 3. februarja, bo ob 19.30 v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici predaval PETER ŠČETININ, inženir. Znani slovenski vrhunski alpinist nas bo ob 150 barvnih diapozitivih popeljal v daljni PAMIR, tretje najvišje svetovno gorovje.


Odprte koče
PD Vipava sporoča, da je Furlanovo zavetišče pri Abramu na Nanosu (905 m) stalno odprto.





 

četrtek, 29. januar 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1311

Večer, Planinci, alpinisti - F.Šmajs: Zbor planincev PD TAM -  Inko Bajde: Poskusi; Na svidenje jeseni!; Alpinistična šola AO Kozjak - Milan Cilenšek: Zbor bratstva in enotnosti - F.Ježovnik: Četrt stoletja PD Zabukovica - Drugo: Stol 76; Predavanje, Odprte koče.

Zbor planincev PD TAM


VEČ POMOČI MLADIM PLANINCEM - PORAST ČLANSTVA - RAZVEJANO DELO VSEH ODSEKOV -PODELITEV ČASTNIH IN ZASLUŽNIH PRIZNANJ 161 ČLANOM


V soboto je zborovalo več kot 200 članov PD TAM. Zbora sta se udeležila poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugih planinskih društev Maribora še zastopnika PZS Tone Strojin in Janez Kmet.
Iz poročila dosedanjega predsednika Henrika Urana je bilo razvidno, da je štelo društvo v 1975. letu 1864 članov, od tega kar 720 pionirjev. Izvedli so 41 izletov z več kot 1800 udeleženci. Poleg odličij PZS in PD TAM je prejelo društvo za svoje člane še naslednje častne znake: za razširjeno pot 3, za slovensko planinsko transverzalo 10, za zagorsko planinsko pot 64 in za štajersko - zagorsko krožno pot kar 69. Med obiskane vrhove je prišteti 3600 metrov visoki Gross Venediger v Avstriji in Tatre na Češkem. Organiziranih je bilo osem predavanj, ki jih je obiskalo 2533 planincev. Največ priznanja za uspešne in številne akcije v počastitev 30. obletnice osvoboditve si zaslužita poleg odbora in drugih odsekov mladinski in alpinistični odsek.
Iz razprave članstva je povzeti skrb za izdatnejšo pomoč mladim planincem, ki jih poleg pomanjkanja finančnih sredstev pesti še skromno število dobrih mentorjev in neizbežna povezava z organov, ki bi povezoval vso našo planinsko mladino v občinski regiji. Razpravljalci so omenili še poslovne prostore, ki jih društvo nima, zaprte planinske postojanke v pozni jeseni in spomladi, premalo število naročnikov Planinskega vestnika, izletništvo in članarino, za katero so se domenili, da bo veljala za leto 1976 za člane 40 dinarjev, za mladino in pionirje pa bo ostala nespremenjena. Na zboru so izvolili novi 19-članski upravni odbor, ki ga bo vodil novi predsednik Miro Marušič.
Zbor so končali s prikazom barvnih diapozitivov in tradicionalnim planinskim srečanjem.

F. ŠMAJS


Poskusi
Konec tedna je v gorah zopet zapadlo nekaj novega snega, toda to ni bila ovira, da alpinisti ne bi zopet odhiteli pod stene. Celjani so se razdelili — eni na Okrešelj, drugi na srečanje koroških in štajerskih alpinistov, medtem ko so člani in pripravniki AO Kozjak že v petek obiskali Grohot pod Malo Raduho, naslednji dan pa kljub čez noč zapadlemu novemu snegu opravili osem pristopov na Veliko Raduho in se zvečer udeležili še zbora v Črni. Celjani so že pred 14 dnevi poskušali prvenstveni zimski vzpon v ,,Modec-Režku" — smeri, ki poteka čez steno Štajerske Rinke nad Okrešljem in doslej pozimi še ni bila plezana, vendar so se morali umakniti zaradi neugodnih razmer. Stena, vkovana v sneg, in požled nista dovolila vzpona, nič boljše pa se ni godilo pri poizkusih v ,,Igličevi" smeri v Mali Rinki.
Kako so se končali zadnji poizkusi, bomo poročali, brž ko bomo dobili podatke.

I.B.


Na svidenje jeseni!


Z ZBORA KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH ALPINISTOV


Čeprav z zamudo, zato pa toliko bolj prisrčen je bil zbor koroških in štajerskih alpinistov v soboto v hotelu Planinka v Črni na Koroškem. Udeležilo se ga je več kot 120 alpinistov iz Celja, Šoštanja, Slovenske Bistrice, Maribora, s Prevalj in Raven ter iz Mežice. Vse priznanje gre organizatorjem, ki so se na zbor res temeljito pripravili in poskrbeli za pester spored, ki je kljub obširnemu dnevnemu redu potekal dokaj ekspeditivno. Potem ko je mešani pevski zbor iz Črne doživeto zapel nekaj koroških narodnih pesmi, sta zbor alpinistov odprla načelnik alpinističnega odseka Črna Milan Saveli in predsednik društva Ciril Vidrih, nato pa predala vodstvo zbora delovnemu predsedstvu, ki ga je tokrat vodil znani alpinist iz Šoštanja Dušan Kukovec. V imenu PZS in komisije za alpinizem je zbor pozdravil njen načelnik Tone Sazonov.
Iz poročil odsekov je bilo razvidno, da je za njimi dokaj uspešna plezalska sezona. Ne samo obilica vzponov, tudi izjemni podvigi, med katere nedvomno sodi 1. jugoslovanska ponovitev poljske smeri v severni steni Eigerja, ki sta jo v času med 30. julijem in 1. avgustom opravila koroška alpinista Rajko Robnik in Edi Drofenik, pričajo, da tudi v našem koncu alpinizem doživlja preporod. Pri pregledu sklepov s prejšnjega zbora so ugotovili, da večine sklepov niso uresničili, zato so se dogovorili, da bodo na pobudo AO Črna v čim krajšem možnem času sklicali sestanek vseh načelnikov koroških in štajerskih odsekov. Vsi so bili mnenja, da bo treba poskrbeti za večjo povezanost med odseki, k čemur naj dodajo svoj delež tudi skupne akcije, tabori in odprave. Od odprav v letošnjem letu so doslej prijavili odpravo le alpinisti AO Kozjak Maribor, in sicer v centralni Kavkaz — skupina Bezengi, k sodelovanju pa povabili alpiniste iz Slovenjega Gradca in Celja.
Več o tej odpravi bomo poročali prihodnji teden.



Tonač-Tone Sazonov, načelnik komisije za alpinizem pri PZS, je zbranim alpinistom obrazložil pomen in ustroj kategorizacije, ki naj bi alpinistom pomagala, da bi se odslej lažje ter enakopravneje vključevali med športnike Jugoslavije in na ta način tudi upravičevali nujno potrebna finančna sredstva za njihovo dejavnost. "Doslej so bili alpinisti navadno vedno v podrejeni vlogi nasproti drugim športnikom, zato je prav, da temu enkrat naredimo konec!" je poudaril na koncu razprave.
Srečanje so sklenili s kratkimi a zanimivimi filmskimi zapisi, ki so jih prispevali šoštanjski alpinisti. Sledilo je prijetno kramljanje med alpinisti, ki je trajalo še pozno v noč, dokler se niso bogatejši za še eno doživetje, poslovili od prijaznih gostiteljev ter se napotili — eni zopet v gore, drugi domov.
Prihodnje srečanje, ki bo letos novembra ali v začetku decembra, bodo pripravili Mariborčani.

INKO BAJDE

Alpinistična šola AO Kozjak
Poročali smo že, da bo alpinistični odsek Kozjak Maribor tudi letos organiziral alpinistično šolo za začetnike. Pri odseku so nam še povedali, da bodo lahko šolo obiskovali tudi tisti planinci, ki sicer ne nameravajo postati alpinisti, vendar je treba imeti za ture, na katere se odpravljajo, velikokrat vsaj osnovno alpinistično znanje. Tudi člani AO Kozjak bi radi prispevali svoj delež k prizadevanjem splošne planinske javnosti, da bi zmanjšali ali vsaj omilili žalostno bilanco gorskih nesreč. Zato menijo, da je izobraževanje na planinskem področju obveznost slehernega gornika.
Šola bo potekala v sklopu rednih sestankov odseka, saj bodo lahko na ta način tudi starejši člani ponavljali in dopolnjevali znanje iz alpinistike. Večina predavanj bo spremljana z zanimivimi diapozitivi -in filmi, šola bo potekala v prostorih PD Kozjak — v Orožnovi ulici 2, prvo predavanje pa bo v torek, 3. februarja, ob 20. uri.

I. B.

Zbor bratstva in enotnosti


DOSLEJ NAJVIŠJA UDELEŽBA NA OBČNEM ZBORU


Za minuli, 16. občni zbor planinskega društva Železničar Maribor, ki je bil v soboto, ne moremo reči drugega, kot da je to zares bil zbor bratstva in enotnosti, Zbora se je namreč udeležil poleg 438 članov (od 478, kolikor jih društvo šteje) tudi celoten koordinacijski odbor planinskih društev Železničar iz vse Jugoslavije — od Makedonije do Slovenije. In tako so skupno 503 udeleženci zbora po obširnem poročilu predsednice Vide Heric, po drugih poročilih ter po raz-pravi, v kateri so sodelovali predvsem predstavniki drugih železničarskih planinskih društev, zares lahko ponosni poudarili, da jih železničarska planinska društva povezujejo v čvrsto, bratsko organizacijo jugoslovanskih planincev železničarjev. Poseben poudarek bratstvu pa je dalo kolo, ki so ga po končanem zboru zaplesali vsi udeleženci in ki se je razraslo v spontano in zelo prisrčno rajanje planincev.
PD Železničar Maribor je priredilo v minulem letu 20, njegovi sekciji — IMP ter DTV Partizan Železničar — pa 13 izletov. Člani so na zboru ostro grajali skrajno nemaren odnos tistih planincev, ki v gorah puščajo papir in drugo embalažo ter se ne menijo za številna opozorila, naj ohranjajo gore čiste. Člani so odločno terjali, da je treba dobiti pravico do ukrepanja zoper take nevestne planince.
Potem ko so člani sprejeli nova pravila društva ter izvolili nove društvene organe — za predsednico so znova izvolili Vido Heric, so z aplavzom nagradili vse tiste, ki so prejeli posebna priznanja za dejavnost v planinski organizaciji ali za prehojene planinske poti.

M. CILENŠEK

Četrt stoletja PD Zabukovica


PRI GRADNJI PLANINSKE POSTOJANKE SO PLANINCI OPRAVILI SKORAJ DVA TISOČ UR PROSTOVOLJNEGA DELA


Planinsko dmštvo Zabukovica je imelo že jubilejni petindvajseti občni zbor. Na njem so sprejeli nova pravila društva, ki temeljijo na delegatskem sistemu Člani so ugotovili, da njihovo število še vedno narašča. Danes šteje društvo 1486 planincev, in to 845 članov, 172 mladincev in 451 pionirjev. Naj kot zanimivost zapišemo, da so včlanjeni v planinsko društvo prav vsi pionirji z osnovne šole Griže.
Dejavnost društva teče v dveh smereh: v množičnih akcijah in v gojenju tradicij NOB. Izvedli so več kot 30 izletov, med njimi nagradni izlet v Kumrovec za pionirje, ki so opravili tečaj prve pomoči. Množična je bila udeležba na pohodih po poteh iz narodne revolucije. Tako je bilo npr. na pohodu, ki ga je organiziralo društvo, 240 udeležencev, medtem ko se je pohoda Po poteh partizanske Ljubljane udeležilo 32 članov in kar 200 pionirjev. Na različnih orientacijskih tekmovanjih so bile ekipe vedno med prvimi Zelo intenzivno je bilo tudi prostovljno delo na postojanki, saj so pri njeni gradnji opravili 1990 prostovoljnih ur, čez 200 ur dela pa so opravili pri urejanju planinskih poti.
Društvo je na občnem zboru prejelo plaketo zveze rezervnih vojaških starešin občine Žalec za gojenje tradicij NOB in za sodelovanje s to organizacijo. Dva tovariša sta sprejela srebrni, 13 planincev pa bronasti častni znak PZS, medtem ko je pet članov dobilo plaketo teiesnokulturne skupnosti Žalec.

J. Ježovnik







 

eXTReMe Tracker