Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 08.01.1976

08.01.1976

16 turnih smukov

Podkomisija za turno smučanje, ki deluje v okviru komisije za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije, je tudi za letošnjo zimo pripravila vrsto privlačnih turnih smukov. Turni smuki, ki jih bodo vodili izkušeni visokogorski vodniki in turni smučarji, bodo izvedeni ob sobotah in nedeljah, podkomisija pa bo priredila tele smuke (v oklepaju navajamo ime in priimek vodnika):
18. januarja: smuk z Mojstrovke (Roman Robas); 25. januarja: Vogel—Rodica (Stane Belak); 1. februarja: Krvavec—Dolge njive—Krvavec (Emil Herlec); 8. februarja: smuk z Grintovca (Jože Hočevar); 15. februarja: Komna—Lanževica (Peter Janežič); 22. februarja: Stol—Vajnež—Medji dol (Janez Duhovnik); 29. februarja: smuk s Kranjske Rinke v Kamniško Bistrico (Roman Robas); 6. in 7. marca: smuk čez Hribarice v Krmo (Peter Janežič); 14. marca: Kotovo sedlo (Franc Šuštaršič); 21. marca: smuk s Križa mimo bivaka IV (Stane Belak); 28. marca: Komna—Krn (Tone Sazonov); 4. aprila: smuk izpod Kriške stene v Krnico (Marjan Keršič—Belač); 10. in 11. aprila: smuk čez Hribarice v Krmo (Marjan Keršič-Belač); 18. aprila: Viševnik (Vlado Šlamberger); 24. in 25. aprila: Kredarica-Krma (Rado Kočevar), in 13. maja: za Cmirom (Franc Zupan ali Tone Jeglič).
 

 

 

četrtek, 8. januar 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 2208

Večer, Planinci,alpinisti - Inko Bajde: Dober začetek, Novoletno darilo; Milan Cilenšek: Zimsko gostoljubje v gorah, Gora ni smetišče; drugo: Trikrat v tujino, 724 planincev v Impolu in 16 turnih smukov.

Dober začetek


USPEŠNA NOVOLETNA PLEZARIJA V NAŠIH ALPAH


Tudi letošnja zima nas vleče za nos. Zaman smo se veselili in pričakovali bele opojnosti, da bi zopet enkrat po dolgem času zasmučali v novo leto. Tisti, ki so ostali v dolini, so smuči zamenjali z drsalkami in tako poizkusili, kako je, če vsaj enkrat v letu nadrsaš. Drugi, željni smuke in zimske idile, pa smo tudi čez praznike pobegnili iz zakrknjene vsakdanjosti in se napotili v gore. Čedalje več nas je, ki zahajamo v gore tudi pozimi; vse lepo in prav, čeprav bi bilo morda zanimivo vedeti, koliko nas je, ki smo na takšne ture tudi zares pripravljeni. V koči na Loki pod Raduho se je kar trlo obiskovalcev, saj so jih v silvestrovski noči našteli več kot 50; nič manj živahno ni bilo tudi na Klemenči jami pod Ojstrico, ki je bila na novega leta dan celo oskrbovana.
Celjski alpinisti so sicer dočakali novo leto na Korošici, toda proslavili so ga že kar s prvimi vzponi. Naveza Čanžek - Palir je opravila zimsko ponovitev stebra v Štajerski Rinki, naveza Čanžek - Lesjak - Deželak pa zimsko ponovitev direktne smeri v Mrzli gori. Deželak in Lesjak sta kasneje opravila še vzpon čez celjski steber, ki je hkrati tudi prva zimska ponovitev. Poleg tega so Celjani izvedli še lepo število pristopov na Turško goro, na vse Rinke, Mrzlo goro in Ojstrico. Vsekakor alpinistično uspešen začetek novega leta.
Večina članov AO Kozjak Maribor se je poslovila od starega leta na Gojški planini, žal tudi tam brez snega. Zato pa se jih je kar devet skupaj s pripravniki v soboto povzpelo na Savinjsko sedlo.
Štirje alpinisti AO TAM so preživeli najlepšo noč v letu na Kredarici. Povedali so, da je bil Triglavski dom odprt in da je dal zavetje 50 planincem. Na novo leto so se v čudovitem vremenu povzpeli na vrh Triglava.
Celjski planinci in alpinisti AO TAM pa so bili v novoletnih praznikih na Grohotu. Opravili so 20 vzponov in pristopov na Raduho.

I. BAJDE

Trikrat v tujino
Komisija za stike s tujino pri planinski zvezi Slovenije bo priredila letos tri smučarske izlete v tujino. Vsi trije izleti bodo izvedeni ob sobotah in nedeljah, planinci-smučarji pa se bodo odpravili 28. februarja na Dobrač, 6. marca na Peco in 27. marca na Kanin.


Zimsko gostoljubje v gorah


ZA PLANINCE IN SMUČARJE JE ČEZ ZIMO ODPRTA CELA VRSTA PLANINSKIH POSTOJANK



Planincem, ki želijo tudi pozimi v gore, dajemo orientacijske podatke o planinskih postojankah, ki so stalno ali občasno odprte čez zimo. Opozarjamo pa, da podatki niso povsem zanesljivi, čeprav smo jih uskladili na decembrskem zboru planinskih propagandistov, najnovejše stanje pa preverili z navedbami v 13. številki Obvestil PZS z dne 24. decembra. Nekatera društva namreč kljub večkratnim zahtevam planinske zveze Slovenije podatkov o svojih postojankah ne dostavljajo redno, in tako seveda tudi zimski informator ni popoln.
V vsakem primeru svetujemo planincem, da ponesejo s seboj na ture hrano, načrtujejo pa naj predvsem enodnevne izlete. Če pa se že odločijo za prenočevanje v gorah, naj se glede postojank in zimskih sob poprej pozanimajo pri pristojnih planinskih društvih, na turo pa naj poneso tudi popolno opremo za bivakiranje.

POZIMI STALNO ODPRTE PLANINSKE POSTOJANKE

POHORJE, KOZJAK IN BOČ: Štuhčev dom pri Treh kraljih (PD Impol, Slovenska- Bistrica), Mariborska koča (PD Maribor-matica), Ruška koča (PD Ruše), koča na Pesniku (PD Radlje), koča pod Kremžarjevim vrhom PD Slovenj Gradec), koča na Žavcarjevem vrhu (PD Maribor-matica), dom na Tojzlovem vrhu (PD Kozjak, Maribor) in dom na Boču (PD Poljčane). Stalno sta odprta tudi turistična objekta Grmovškov dom na Pungartu in Partizanski dom pod Malo Kopo na Pohorju.
ZASAVJE: dom v Gorah (PD Dol pri Hrastniku), dom II. grupe odredov na Jančah (PD Litija), Tončkov dom in Jurčkova koča na Lisci (PD Lisca, Sevnica), dom na Zasavski gori (PD Zagorje), dom na Kumu (PD Trbovje), dom na Kalu (PD Hrastnik), dom na Mrzlici (PD Trbovlje), dom na Šmohorju (PD Laško), dom pod Reško planino (PD Prebold) in Dragov dom na Homu (PD Zabukovica).
PREDGORJE SAVINJSKIH IN KAMNIŠKIH ALP: Mengeška koča na Gobavici (PD Janeza Trdine, Mengeš). Stalno so odprti tudi turistični objekti Partizanski dom na Vrheh nad Trbovljami, dom na Svetini in Celjska koča.
SAVINJSKE IN KAMNIŠKE ALPE: koča na Čreti (PD Vransko-Tabor), dom v Kamniški Bistrici (PD Ljubljana-matica), Domžalski dom na Veliki planini (PD Domžale), koča ob žičnici na Krvavcu (PD Kranj), Mozirska koča na Golteh (Izletnik Celje), dom na Smrekovcu (PD Črna na Koroškem) in koča na Pudgarskem (PD Črna). Stalno odprti turistični objekti v Savinjskih in Kamniških Alpah so še dom na Krvavcu, hotel Šimnovec na Veliki planini, gostišče na Zelenem robu na Veliki planini in hotel na Golteh.
POLHOGRAJSKI DOLOMITI: Obrtniški dom na Govejku (PD Obrtnik, Ljubljana), in Slavkov dom na Golem brdu (PD Medvode).
KARAVANKE: dom na Zelenici (PD Tržič), dom Pristava v Javorniškem rovtu (PD Javornik -Koroška Bela), koča pod Olševo (PD Solčava), gostišče pri Pucu (PD Mežica), zavetišče Mihev (PD Mežica) in Poštarska koča pod Uršljo goro (PD PTT, Maribor).
PREDGORJE JULIJSKIH ALP: zavetišče v Dražgošah (PD za Selško dolino v Železnikih).
JULIJSKE ALPE: dom na Komni (PD Ljubljana-matica), koča pod Bogatinom (PD Bohinj-Srednja vas), dom na Uskovnici (PD Bohinj-Srednja vas), Erjavčeva koča na Vršiču (PD Jesenice), dom na Predelu (PD Bovec), koča
Zlatorog v Trenti (PD Bovec) in dom na Vršnem (PD Kobarid). Stalno odprti turistični objekti v Julijcih so še Ski hotel in brunarici na Voglu, Šport hotel na Pokljuki in restavracija na Škripih.
DOLENJSKA, NOTRANJSKA IN PRIMORSKA: dom na Mirni gori (PD Črnomelj), dom Rudar na Vojskem (PD Idrija), gostišče v Počeh pod Poreznom (PD Cerkno), dom na Goropekah (PD Žiri) in mladinski planinski Kekec na Katarini (PD Nova Gorica). Stalno je odprt tudi dom na Slivnici nad Cerknico.

PLANINSKE POSTOJANKE, ODPRTE Z OMEJITVAMI

PAŠKI KOZJAK: dom na Paškem Kozjaku (PD Velenje) -stalno razen ob ponedeljkih.
ZASAVJE: koča dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini (PD Zagorje) - stalno razen ob ponedeljkih.
PRIMORSKA: zavetišče na Velikem Snežniku (PD Ilirska Bistri-ca) — po potrebi; Tumova koča na Slavniku (Obalno planinsko društvo Koper) - stalno razen ob sredah.

PLANINSKE POSTOJANKE, ODPRTE OB SOBOTAH IN NEDELJAH

ZASAVJE: koča na Kopitniku (PD Rimske Toplice) in Gašperjeva koča na Velikem Kozjaku (PD Radeče).
PREDGORJE SAVINJSKIH IN KAMNIŠKIH ALP: dom na Resevni (PD Šentjur pri Celju) in dom na Rašici (PD Rašica-Šentvid).
SAVINJSKE IN KAMNIŠKE ALPE: Črnuški dom na Mali planini (PD Črnuče).
KARAVANKE: koča na Naravskih ledinah (PD Ravne na Koroškem) in dom kokrskega odreda na Kališču (PD Kranj).
PREDGORJE JULIJSKIH ALP: koča dr Janeza Mencingerja (PD Bohinjska Bistrica).
JULIJSKE ALPE: Mihov dom na Vršiču (PD Kranjska gora), planinski dom v Tamarju -planince opozarjamo, da tod letos zimske sobe ni (PD Medvode), Kosijev dom na Vogarju (PD Železničar, Ljubljana) in dom na Ratitovcu (PD za Selško dolino v Železnikih).
NOTRANJSKA IN PRIMOR-SKA: Pirnatova koča na Javomi-ku (PD Idrija), Furlanovo zave¬tišče pri Abramu (PD Vipava), Vojkova koča na Nanosu (PD Postojna), dom na Sviščakih (PD Ilirska Bistrica) in Stjenkova koča na Trstelju (PD Nova Gorica).

M. C.


Gora ni smetišče

S tem geslom bo tekla vse leto 1976 akcija oddelkov za varstvo narave pri naših planinskih društvih. V ta namen se bodo zbrali načelniki teh oddelkov v nedeljo v planinskem domu v Kamniški Bistrici na posvet. Poleg osrednje naloge —
ohraniti naravo in gore čiste — se bodo ob tej priložnosti pomenili o delu v minulem letu in o dejavnosti v letu 1976, predelali pa tudi pravila za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave.

M.C.



•724 planincev v Impolu

Razveseljivo je, da je med slovenskobistriškimi planinci, člani društva Impol, najaktivnejša mladina. Tako je mladinski odsek priredil lani kar 28 izletov, izredno uspešno pa deluje tudi pionirski j planinski odsek na osnovni šoli v Laporju. Bistriški alpinisti so doslej našteli že 92 vzponov, kar je izredno veliko.
Poleg tega da so lani obnovili zelo mikavno pot skozi bistriški vintgar (o čemer smo pisali že 6. novembra), načrtujejo blizu Štuhčevega doma pri Treh kraljih zgraditi brunarico. S tem bodo ta prelepi del jugovzhodnega Pohorja približali številnim drugim planincem, saj se bodo z brunarico zvečale prenočitvene zmogljivosti pri Treh kraljih.
Planinsko društvo Impol združuje 724 planincev.

Novoletno darilo

Šestinštirideseta številka angleške alpinistične revije Mountain, ki je prispela tik pred iztekom starega leta, je tako postala prijetno novoletno darilo. Morda tudi zato, ker je v njej z velikim naslovom zabeležen uspeh naše himalajske odprave na Makalu. Prisoja ji zgodovinsko pomembno dejanje, hkrati pa jo vzporeja z izrednim dosežkom slovitega Messnerja in Habelerja na Hidden Peaku ter angleške odprave čez severovzhodno steno Everesta. Šestinpetdeset bogato ilustriranih strani ponuja veliko izbranega ter zanimivega črtiva in komentarjev.


Od svetovno znanih alpinistov je tokrat predstavljen tudi Peter Habeler, Messnerjev spremljevalec na izjemnem samostojnem vzponu čez ledeno steno na vrh Hidden Peaka v Himalaji. Trenutno eden najboljših, svetovno znanih
alpinistov Reinhold Messner pa pravi o svojem prijatelju takole: "Peter je moj najboljši partner v navezi doslej — v moji 25-letni plezalski karieri. Ni je ture, ki mu ne bi ležala, nadvse eleganten pa se mi zdi v suhi skali!"

I. B.

 

eXTReMe Tracker