Kljub slabim obetom nekaj lepih vzponov minuli teden!
No, da res ne pridem čisto iz forme, pa razdrimo ponovno eno ali dve na temo alpinizma.
Čez goro …
Ker je treba nekje začeti, začnimo tokrat nad mojim stalnim prebivališčem delavca na začasnem delu v tujini. V sredo, 05.01., sem ravno brisal prah z dosežkov slovenskih alpinistov v minulem letu, ko mi je Miha Habjan zaupal, da se je v družbi Karla Završnika (oba Akademski AO) in Marka Brdnika (ZSAK Rinka) povzpel preko Turskega slapu (III+/4+, 400 m) v Turski gori. Čeprav je ta dan imel še veliko odločitev na grbi, so Miha in z njim oba malo prej omenjena uživali v lepi turi na toplem zgodnje zimskem soncu. Naj mi bo dovoljena oguljena fraza: 'fajn je blo'! Zelo verjetno sta se preko iste smeri letos kot prva povzpela Luka Lindič (AO Celje-Matica) in Aleš Česen (AO Kranj) že tri dni prej. Smer sta kot prva preplezala legendarna Marjan Kregar in Bojan Pollak že davnega leta 1981 z opremo, ki velike podobnosti z današnjo nima. Kdo ve, če so to zimo že bili narejeni Titanovi Lhotse cepini?
… k očetu
Zlorabo pojma naj mi Korošci, ki to berejo, oprostijo. 
Pa sledimo kapljici znoja plezalcev s Turske gore prek Okrešlja do izvira Savinje in naprej v Logarsko: tam je, in res nima nobene povezave z njim, na pravoslavnega Božiča dan, v petek, 07.01. - po domače, sijajno serijo slapov zaključeval eden najboljših lednih plezalcev, kar jih rodna gruda pozna. Aljaž Anderle (AO Tržič) in Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec) sta opravila prvo ponovitev lani preplezane in s takrat aktualnimi dogodki nepovezane smeri Bulmas(t)if (WI6+, M7, 240 m). Smer je nosila celo oceno WI7, a gotovo je Aljaž pravi, da oceno korigira. Zgodba prvih alpinistov Lovra Vršnika, Luke Ajnika, Matjaža Dušiča in Mitje Šorna je pa tako polna prvinskih zapletov in norih poletov, da je kakšen plus manj ne more okrniti. Tudi Aljaž se strinja, da je smer ena boljših ledno-kombiniranih smeri pri nas, ob že nameščenem varovanju pa za vzpon potrebujete zgolj nekaj lednih vijakov in srednje velikih metuljev. In še o imenu. Ob nastanku smeri se je pojavljalo ime Bulmasif, ki bralcu poučenem o takrat aktualnih dogodkih in z nekaj subtilnega dojemanja alpinizma, pušča precej možnosti interpretacije pomena. Kakor koli obrnemo, še kako je pomembno: Nomen est omen!
Verjetno zadnji dan ko je še šlo, v četrtek, 06.01., sta Luka Krajnc (AO Celje-Matica) in Nastja Davidova (AO Ljubljana-Matica) preplezala (nekoč) legendarni slap Nirvano (6, 110 m) v taisti Logarski dolini.
Pod Vršičem
Kar pestro dogajanje pa je beležila Prednja glava pod Prisojnikom. Jure Mihelčič (AO Radovljica) in Matic Kozina (Akademski AO) sta najprej preplezal Desnega pod Prisojnikom, a je ob trdem mrazu v trdem ledu še kako trda klina cepina odnehala prva. Po nenadejanem počitku sta naslednji dan, verjetno najzanimivejši vzpon v Prednji glavi, opravila Matic Košir (AO Jesenice) in Jure Mihelčič (AO Radovljica), ki sta preplezala smer (slap) Fulova Rida (5, 200 m). Gre za slap z dvema težkima raztežajema in baje razmere niso bile povsem idealne, ampak boljših prav lahko da letos ne bo več. Fanta sta se enostavna spustila preko slapu (abalakov). In kot vedno je po preplezanem tudi tokrat obveljalo: 'super je blo'. Zimska v Prednji glavi pa je doživela kar nekaj vzponov, a se imena izmikajo zgodovinskemu spominu.
Malo manj pod Vršičem
Če pa stopimo le stopnico višje, da ne bo pomote, zgolj geografsko, pa je eden junakov ne-prisojnih slapov Alajž Anderle, ki je že dodobra ogret uspel v območju najbolj obiskanih slapov najti povsem klasično lep, a nepreplezan slap, brez odvečnih M-jev v oceni. Slap se pne levo od Desnega in čeprav je Aljaž dal teden prednosti vsem morebitnim tekmecem, kar je več kot dovolj pošteno, se ga je na koncu lotil sam – no skoraj sam. Osamljenosti ledu vpetega v skalo so rešili princi z lednim orodjem Bizjak Matej, Hostnik Primož (kot jaz tudi onadva 'kamniška infiltratorja' (to si je Aljaž izmislil-prisežem)) in seveda Aljaž. Ker bi bilo ime Slap levo od Desnega precej nedomišlijsko, so si fantje slap zamislili kot Aperitiv (WI3-4, 120 m) - pred še kakšnim.
Dan pred Aperitivom so Klemen Premrl, Primož Hostnik in Aljaž Anderle (še jeseni vsi AO Tržič), preplezali slap ob Ajdovski deklici, če prav razumem se imenuje V znamenju treh. Slap je že nekaj časa mučil Aljaža, saj je poskušal že lani. A brez ustrezne opreme je bila sveča, precej oddaljena od tal in stene, utopija. Tako je šele letos omenjeni trio fantastičnih opravil s krajšim suhim in nekoliko daljšim ledenim delom. S plezanjem se začne po sestopni grapi, desno od Desnega slapu. V grapi sta dva skoka ocenjena z WI4 ali če gremo nekoliko bolj naravnost do WI5. Zgornji del pa predstavlja skok, ki se začne s kratkim odstavkom skale in nadaljuje z 100 metri strmega ledu (WI6/WI4, M6+, 100 m, vse skupaj 250 m). Za pomoč ponavljavcem so v skali obtičali trije klini.
Da ne bom pisal samo o novih smereh, še nekaj kratkega pregleda ostalih standardnih (latinsko-ameriških), a ne lahkih slapov. Lambada je, čim je zakrožila besedna zveza staknjena skupaj, doživela kar množičen obisk. Če je bil prvi vzpon opravljen v torek, 04.01, potem si bodo morali Luka Stražar in Matic Kozina (Akademski AO) ter Dejan Koren (AO Vipava) s soplezalcem sami podeliti mesta na stopničkah. Prva sicer pišeta o super razmerah, Dejan pa je nekoliko previdneje raje vpel svedrovec iz sosednjega Spektra. Naslednji dan se je za svojo serijo slapov v njej začel ogrevati Aljaž Anderle, ki je tudi menil, da je slap odlično narejen in niti ne strm, a je že začel odštevati do odjuge.
Malo mešano
Razen omenjenih se je letos in ob koncu lanskega leta preplezalo še ogromno slapov, ki niso redkost tudi v 'slabih' zimah: skoraj vse v Tamarju - Rariteta, Slap nad votlino, Rastlinca, Centralni slap in celo Zadnja večerja je že skoraj ali celo je bila pripravljena na morebitnega, vedno Lucifer, Lušev graben v bohinjskem koncu in tik pred odjugo v Logarski dolini še vedno Palenk, Avtocesta, … in na Maltatall v sosednji Avstriji tudi ne smem pozabiti. Pa na Jezerskem Teranova s Trojko in vse mogoče kombinacije Teranove in Sinjega slapu z drugimi smermi nad Češko kočo. Sneguljčica v Ojstrici je doživela vsaj še dva vzpona od zadnjega pisanja. In ker je kar nekaj navez plezalo Grapo med Šitami in Travnikom, ne gre pozabiti vzpona preko Travniške grape (IV/4, M, 800 m) Matije Bokana in Matjaža Jerana (AO Ljubljana-Matica) na samega starega leta dan. Lani strupena gneča, letos pa zdravilna samota?
Primorske zgodbe
In če sem začel s soncem na južnih plateh Kamniško-Savinjski Alp, naj končam tam, kjer ima sonce tudi domovinsko pravico – na primorskem. Ali kot Primorci radi ukrademo: res na sončni strani Alp. Tako bolj potiho sem izvedel, na koncu pa tudi zasledil, da je bila preplezana Grapa med Srebrnjakom in Ribežni (III+/4, 800 m). Ocena nič posebnega, a en raztežaj je kar zabeljen. Pa tudi precej bolj znana Kačja slina v Loški steni je že doživela vzpon ali dva, le da imen žal ne znam na izust povedati.
A ne bi se vrnil domov, če ne bi, kdo drugi kot veterani iz Cerknega, Jože Makuc, Toni Groblar in Ivan Razpet v četrtek, 30.12., v Srebrnjaku preplezali Smer potepuhov (50°, 1000 m). Nova smer poteka v JV steni Srebrnjaka, približno vzporedno s Skrito grapo, ki sta jo Tone in Jože prepleza slab mesec pred tem. Sestopili so preko Ribežnov. Potrpljenje, saj bo Peter prej ali slej smer vrisal na Primorske stene.
Obvestilo, obvestilo
In še res pomembno obvestilo! V četrtek, 13.01., ob 17. uri bodo v Domžalah na ogled postavili dosežke lanskega leta v alpinizmu in športnem plezanju. Pa da vidimo ali alpinisti(ke) in športni(e) plezalci(ke) še slutijo iste korenine in imajo še kakšno skupno temo ali bodo vsak v svojem kotu svoje žulili.
Do naslednjič! In vsekakor srečno!
Peter Mežnar