Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Rakov Škocjan, jama Dimnice ter Velika in Mala Plešivica

 
              [email protected]


www.gornik.si



Sv. Volbenk pri vasi Zelše


Veliki naravni most


Spominov polna je naša dežela ...


Ob glavni magistrali proti 
morju. Mimo se vozijo množice.
Predvsem poleti ...


Vhod v jamo Dimnice ...


... in pogled iz nje


Podobe iz jame ...


Tole se pa ni dobro končalo


Sto lip za sto let. Na novo nasajeni
drevored Egidija Čeha, ki je sodeloval
v raziskavah jame Dimnice in
ureditvi turistične poti v njej.


Slivje, sv. Martin


Vrhovi Čičarije


Na Velikih vratih


Gorski kosmatinec


Južni petoprstnik


Proti Slavniku z Velike Plešivice


Golac, sv. Nikolaj


Na jugovzhodnem pobočju
Velike Plešivice


Po Blejski cesti pod Malo
Plešivico


Pot na vrh


Skalnata jugozahodna soseda
Medvižica


Velika Plešivica z Male


Sestop z Male Plešivice


Vhodni portal vodovoda pod
vrhom Male Plešivice ...


... z nekaj ...


... utrinki iz njegove notranjosti


Odmevi glasov so tukaj notri prav
strašljivi ... Če seveda ne veš,
odkod prihajajo ...



Arhiv: Gorniška potepanja

 

sreda, 30. marec 2011, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 7018

Gorski kosmatinecGorniška potepanja: Tam, kjer je malo višje od velikega. Ja, tudi to se zgodi ...




Čez naravna mostova v podzemlje in na razgledna vrhova



Današnji izlet bi lahko primerjali s tistim, ki sem ga opisal pred dvema mesecema, le da bo tokrat večini drugi, hribovski del objave bolj neznan od slikovite kraške doline. Čez RakTPogled izpod Malega naravnega mostuakrat obiskali kraških pojavov polni svet pri Ocizli, ki se (še) ne bohoti iz turističnih brošur in se nato povzpeli na razgledni in vsem dobro znani Slavnik, to pot bomo najprej nekaj pozornosti namenili čislanemu Rakovemu Škocjanu, sledil pa bo vzpon na – vsaj v primerjavi z obljudenostjo bližnjega tisočaka – osamljeni Slavnikovi vzhodni sosedi. Za popestritev bomo vmes obiskali še »pravo« jamo sredi Matarskega podolja. Popolnoma dovolj za čedalje daljše pomladne dni.

Obok Malega naravnega mostu

Je še kdo med vami, ki je v otroštvu ali še kakšno leto kasneje – dokler pač ni začel z odprtimi očmi spoznavati lepot svoje domovine – zamenjeval RakBi živeli tukaj?Škocjanske jame in Rakov Škocjan? No, jaz sem že takšen patron. Morda zamenjeval niti ni najbolj ustrezna beseda. Bolje bi bilo reči, da se mi je kot paglavcu oboje zdelo eno in isto, s pomembnim dodatkom, ki se je glasil približno takole: »To je tam, kjer se s starši vozimo na morje!« Hm, če dandanes pogledam z otroškimi očmi, niti nisem veliko zgrešil. Zelo blizu obeh znamenitosti vodi avtocesta proti morju (v starih časih naše katrce je mimo podzemnega kanjona reke Reke seveda še ni bilo), obe varuje sv. Kancijan, ki je nad Rakom žal v ruševinah, z malo otroške domišljije pa najdemo še kakšno podobnost, ko se znajdemo na dnu katere od udornic in pogledamo navzgor ali pa naprej v skrivnostni podzemni tok Reke in Raka.

Veliki naravni most

Če se do Rakovega Škocjana pripeljemo z vzhodne, cerkniške strani, nas bo pot verjetno najprej vodila pod Mali naravni most in do Zelških jam, kjer vode s Lukec in njegov ...JetrnikCerkniškega jezera prvič pokukajo na svetlo. Proti Velikemu naravnemu mostu, ruševinam cerkvice sv. Kancijana in Tkalci jami, kjer Rak končuje svojo svetlo pot, se lahko sprehodimo po naravoslovni učni poti. Odkrije nam marsikatero zanimivost udorne doline, ki je od leta 1949 zavarovana kot krajinski park. Kdor si želi ogledati združitev Raka in Pivke v Planinski jami, ki je na glasu kot največje podzemno sotočje v Evropi, bo moral že v Planini na sprehod v podzemlje, če ima količkaj pevskih sposobnosti, pa lahko preveri akustičnost Velikega naravnega mostu. Ob najinem obisku pred leti, je mlad par tako milozvočno zapel, da so še ptički za trenutek umolknili in poslušali, nato pa nadaljevali s svojimi čudovitimi melodijami, ki jih ljudje ne bomo nikoli dosegli.

Jama Dimnice

Gremo v jamo Dimnice. Morda se sprašujete, čemu sem vas najprej »zvlekel« v Rakov Škocjan? Kdor je doma nekje v osrednji Sloveniji in ve, da jamo odprejo Jama DimniceJama Dimniceza oglede vsako nedeljo ob pol štirih popoldne, mu bo kmalu jasno zakaj. Pred tem je pač treba nekaj početi. Izbira je seveda svobodna, zato si lahko vsakdo po mili volji izbira »postaje« vmesnih ogledov. Možnosti je obilo! No, le to je treba paziti, da se vam ne bo godilo tako kot se je nama. Saj ne, da bi se predolgo zadržala v slikoviti dolini med Cerkniškim in Planinskim poljem, le bližnjice čez Brkine, ki bi jim zlahka rekli tudi kako drugače, so bile krive za to, da naju je na parkirišče pred jamo prineslo točno takrat, ko je glas radijskega napovedovalca oznanil: »Ura je petnajst in trideset minut. Na sporedu je oddaja Dogodki in odmevi.« Ni veliko manjkalo, da nisva še enkrat (kot takrat ko sva pod večer tekla na Slavnik) ostala praznih rok …

Jama Dimnice

Matarsko podolje, kjer so tudi Dimnice, je z jamami zelo bogato območje, vendar so večinoma zelo težko dostopne. Od več kot sto šestdesetih lepotic jeZakaj Dimnice? Zato! Jama Dimniceza turistični obisk urejena le tista, ki je ime dobila zaradi meglic oziroma »dima«. Seveda to ni nič drugega kot topel jamski zrak, ki se v hladnih zimskih dneh dviga iz brezna in se ob srečanju z zunanjim mrazom orosi. Jamo so za oglede uredili že pred prvo svetovno vojno. Priljubljena je bila med tržaškimi Slovenci, ki so na dnu brezna, do katerega sedaj vodijo polžasto zavite stopnice, prirejali plese. Jama je dolga okoli šest kilometrov in premore dve nadstropji. V zgornjem med številnimi kapniki vodi turistična pot, v spodnji etaži pa žubori potok, ki ponikne v eni od številnih slepih dolin, ki se z brkinskih strmin nižajo proti Matarskemu podolju in spet pridejo na plan v izvirih Rižane in Osapske reke. Jama ni opremljena z električno razsvetljavo, zato si obiskovalci svetijo s pomočjo karbidovk. Poseben okras je dvaindvajset metrov visok kapniški steber Kiklop, ki spada med najvišje v Evropi. V jami je še polno ostalih zanimivosti, ki si jih bodo ljubitelji podzemlja z veseljem ogledali, če pa si kdo želi v svate še h kateri od podzemnih lepotic Matarskega podolja, naj se oglasi pri Jamarskem društvu Dimnice. Z veseljem mu bodo ustregli.

Jama Dimnice

Ker smo uro že prestavili na poletni čas, bo po ogledu Dimnic še dovolj dneva za vzpon na kakšnega od bližnjih vrhov. Predlagam Malo (953 m) in Veliko (908 Golac z Velike PlešiviceProti Žabnikum) Plešivico. Komur podzemlje ne diši, se lahko seveda že zarana odpravi na Slavnik in z njega proti vzhodu po Poti Istrskega odreda. Obral bo lep pušeljc vrhov. Obema Plešivicama bo dodal še Razsušico (1083 m), skalnato Medvižico (1081 m), Ostrič (1056 m), vzpetino pravljičnega belega polha Štrpeda in Ribnik (1023 m), ki je na nekaterih zemljevidih zapisan kot Žabnik, kar pa naj bi bilo po drugih virih ime za celotno območje čiških tisočakov. Krožno turo lahko izvedemo tudi tako, da začnemo v vasi Golac, se najprej povzpnemo na Ostrič in nato sledimo slemenu proti zahodu.

Razsušica in Mala Plešivica

Če se bomo povzpeli samo na Veliko in Malo Plešivico, so najprimernejše izhodišče med njima ležeča Velika vrata. Dosežemo jih po cesti, ki se iz V vasi GolacSpomin na Italijo na Velikih vratihObrova odcepi na desno do vasi Golac, odtod pa je še nekaj kilometrov makadama. V Golcu (v leksikonu slovenskih krajevnih imen piše, da je prav tudi na Golcu) je bilo nekoč mnogo več življenja. V najboljših časih je hodilo v šolo štiristo (400!) otrok, sedaj pa nekaj nadebudnežev manjši kombi odpelje v »dolino«. Na makadamski cesti, ki drži čez Velika vrata na Hrvaško, ni mejnega prehoda, a ker je preval v celoti na slovenski strani, je tudi mejnim predpisom zadoščeno. No, vsaj upam, da je tako …

Gorski kosmatinec

Na obe Plešivici z Velikih vrat ni daleč. Med brinjem, apneniškimi skalami, travišči, na katerih cvetijo številne rože, smo kmalu na vrhu. Pod vrhom Male Južni petoprstnikVrhovi Žabnika z Male Plešivicelahko še enkrat pokukamo v podzemlje: to pot v star vodovod z italijanskimi napisi. Ob dobri vidljivosti bomo z vrha uzrli celo Osorščico na Lošinju! Za konec morda še odgovor na vprašanje, zakaj je Mala Plešivica višja od Velike. Na slednji je bilo nekoč več oglarskih kop, na njenih pobočjih se je paslo več ovc, saj so njene goličave prostranejše kot na Mali sosedi. Skratka, že njeno »veliko« ime pove, da je bolj plešasta, kljub temu da je po nadmorski višini nižja. Če me spomin ne vara, to v Sloveniji ni edini primer …

Večerno nebo nad Malo Plešivico

eXTReMe Tracker