Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Moji vzorniki

sobota, 15. april 2006, ob 11:50, Franci Savenc, ogledov: 1383

Savinjske novice, 14.04.06: fotograf Ciril Velkovrh

Savinjske novice, 14. april 2006
KULTURA, LJUDJE IN DOGODKI

FOTOGRAF CIRIL VELKOVRH

Moji vzorniki


Po upokojitvi sem s fotoaparatom odšel v hribe iskat tolažbo za ta dogodek. Nekateri znanci so me spraševal, zakaj tolažbo. Z veseljem povem, kolikorkratje potrebno, da zato, ker sem rad hodil v službo. Sprva sem pripravil veliko fotografij le sebi v veselje, kasneje pa izdal veliko razglednic in postavil veliko razstav, tudi v Zgornji Savinjski dolini.

Drugi znanci so bili mnenja, da brez diplom in strokovnih nazivov ne bi smel toliko nastopati v javnosti. Vseskozi sem se zavedal svojega pomanjkljivega znanja in se kasneje tudi zamislil: »Kaj pa če imajo prav?« Toda ob delu sem »srečal« tudi tri velike Slovence, ki so mi s svojim delom in življenjem razblinili pesimizem.

Prvi je bil največji slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je kljub temu, da ni imel univerzitetne diplome, naredil ogromno lepega in vrednega, ne samo pri nas, pač pa tudi v tujini. Odprta kapelica Male Terezije v Solčavi je edino znamenje ob Slovenski planinski poti, zgrajeno leta 1925, po načrtih Jožeta Plečnika. Za ta podatek nista vedela niti ministrica za kulturo, niti znani arhitekt Boris Podreka, ki sem ju srečal v Gradcu na evropski razstavi, posvečeni Jožetu Plečniku.

Drugi je bil skladatelj Blaž Arnič, o katerem sem ob njegovi 100. obletnici rojstva na predlog njegovega prijatelja in mojega svaka Leopolda Rijavca priredil in objavil daljši zapis v celjskem Novem tedniku. Ob tem sem ugotovil, da se osnovna šola v Lučah »neupravičeno« imenuje po njem, saj ni nikoli hodil v to šolo. Pa ne samo to, Blaž Arnič sploh nikoli ni hodil v nobeno osnovno šolo! Vse, kar je bilo potrebno, gaje naučila mama 900 metrov visoko pod Raduho. Ko je prišel čas, da gre v ljubljanske šole, mu je ravnatelj osnovne šole v Lučah napisal potrebno potrdilo.

Tretjijeglasbenik SIavko Avsenik, ki kljub velikemu številu lepih melodij dolgo časa sploh ni poznal not. Notne zapise melodij mu je zapisoval in prirejal njegov brat Vilko Ovsenik, s katerim sem imel pred leti čast igrati rekreativni tenis. Prijateljstvo iz mladih let pa je ostalo. Na njegovo prošnjoje ob odprtju moje pete razstave fotografij nastopila mezosopranistka Jožica Kališnik ob spremljavi Mihe Dovžana na citrah brez avtorskega honorarja ker jima je Vilko Ovsenik naredil veliko dobrega v njunem glasbenem življenju.

Za lepe fotografije pa je dovolj, da ima človek dober fotoaparat in da fotografira po Sloveniji, ki je med najlepšimi deželami na svetu.

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker