Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

O alpski kulturi slovenstva

Delo, 26.04.06 - Tomaž Švagelj: Veliko knjig je bilo že napisanih o različnih, parcialnih vidikih te kulture

Delo, 26. aprila 2006
KNJIŽEVNI LISTI

Pogled s hrbtne strani

O alpski kulturi slovenstva

Kaj bi rekli, če bi vam kdo omenil slovenski imperializem? Vedno smo bili žrtve tujih imperializmov, bi najbrž odgovorili, le kako naj bi bili zdaj kar na lepem sami imperialisti!


Težko, razen če bi o tem govorili na simbolni ravni, to je v okviru t. i. kontinentalnega imperializma številčno majhnih narodov in omenili, denimo, osvajanje tako slovenskega in tujega nekoristnega sveta oz. gorskih vrhov kot tudi (slovenske in tuje) divjine nasploh. Kulturolog mag. Boštjan Šaver v svoji najnovejši knjigi Nazaj v planinski raj (FDV, Ljubljana, 2005, 325 str., 4900 SIT) med drugim piše, da lahko naš imperializem opredelimo kot dialektični proces komuniciranja slovenstva z okoljem, proces, ki prek koloniziranja sveta in oblikovanja ideološke konstrukcije večvrednosti na določeni zgodovinski točki preneha biti zgolj enakovredna komunikacija, temveč postane diktat, ki se izraža tudi kot oblika imperializma.

Prešernov Krst pri Savici, Triglav na državnih in narodnih simbolih, kraljestvo Zlatoroga, Kekec, mitologija junakov Planinskega čaja, kranjska klobasa s kislim zeljem, periodično ponavljajoča se gneča vsakokratnih političnih oblastnikov na vrhu Triglava, rdeče marele, narodnozabavne viže – to sta »ideološki imaginarij in redeča nit koncepta«, ki ga avtor posrečeno imenuje alpska kultura slovenstva.

Veliko knjig je bilo že napisanih o različnih, parcialnih vidikih te kulture, toda še nobena nam ni poskušala na enem mestu prikazati celovite slike o tej temi – morda ravno zaradi njene obsežnosti in razvejenosti – Šaver pa je vidike omenjene kulture uspešno strnil v celoto, interpretirano in analizirano s pomočjo sedanjih družboslovnih in humanističnih orodij. Opisuje današnje slovenstvo, ponovno preverja zakoličene zgodovinske izsledke »in jih na poti v nov evropski imaginarij osvetli še s hrbtne strani«. Tudi zato pomeni hkrati rekonstrukcijo in dekonstrukcijo alpske kulture slovenstva.

Knjiga se začne z razsvetljenstvom in odkrivanjem gora, s takratnim prebujanjem srednje- in vzhodnoevropskih narodov, z nacionalizmom, športom in množično kulturo v sodobnem svetu. Nadaljuje se z družbeno konstrukcijo geografskih in kulturnih kodov, potem pa nas prek »religijskih dimenzij vertikalnega sveta« privede do romarske in planinske podobe slovenstva in med drugim še do zanimive pokrajine romantičnega duha in sekularnih odkritij razsvetljenstva. Zvedavi bralec tako pride do prehoda med buržoaznimi pustolovščinami in narodnim bojem v gorski idili, če korenin modernega nacionalnega športa in genealogije popularne kulture niti ne omenjamo. Goro, slovansko božanstvo, mit ali simbol avtor posrečeno imenuje »triglavo pomenoslovje«, na koncu pa se srečamo še z nevidno alpsko kulturo slovenstva med »Balkanom« in »Evropo«.

Triglav je, če že ne pravi slovenski arhetip in simbol, vsaj in zagotovo edini vseslovenski heraldični znak. Kaj o tem meni Šaver? Kolektivni spomin slovenstva po njegovem še vedno reflektira sodobno mitizacijo Triglava. Napačno bi bilo zatorej trditi, »da Triglav ni simbol ali da ne izraža tradicionalnih vidikov slovenstva«, saj je kot označevalec prisoten v številnih nacionalnih poimenovanjih naših društev, športnih in drugih ter zdomskih in izseljenskih, pa klubov, podjetij, restavracij, največje slovenske zavarovalnice itd. In res, ko smo v slovenski spletni iskalnik Najdi.si od vključno decembra lani do vključno februarja letos večkrat vtipkali Triglav in pri Pojavitvah izbrali Iskane besede naj se pojavijo v naslovu, smo dobi(va)li po 8.900 do 10.630 zadetkov.

Knjiga je izšla v novi zbirki Kult Fakultete za družbene vede, opremljena je s prilogami drobnih črno-belih ilustracij (starih fotografij, risb, bakrorezov), povezanih z zgodovino alpske kulture slovenstva, ki pa so še vedno dovolj velike, da nas spomnijo na že na pol pozabljene izvirnike ali nekoč zdavnaj že videne reprodukcije.

Kljub nekaterim jezikovnim nerodnostim je Šavrovo delo vredno branja. Kot rečeno, prvič doslej sistematično podaja tematiko, ki se nas Slovencev tiče ne le zagotovo, temveč tudi zelo neposredno.

Tomaž Švagelj

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti