Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Za najdaljšo smer potreboval 31 ur

Delo, 26.04.06 - Tomaž Jakofčič: Alpinizem: Prezelj priplezal na Cerro Torre

Alpinizem: Prezelj priplezal na Cerro Torre

Za najdaljšo smer potreboval 31 ur


Patagonski Andi je gorovje, ki se nahaja povsem na jugu Južne Amerike in spada med elitna alpinistična področja. Glavni razlog za sloves so poleg visokih in strmih granitnih sten izredno slabe vremenske razmere, ki močno otežujejo alpinistično aktivnost. Najbolj slikovita patagonska gora je brez dvoma vitki Cerro Torre. Zgodovina osvajanja 3128 m visoke gore sodi med najburnejše v zgodovini alpinizma.

Že leta 1959 naj bi nanjo priplezala Italijana Maestri in Egger, a se je slednji, ki je imel s seboj kamero, pri sestopu smrtno ponesrečil. Maestri še danes trdi, da sta bil takrat na vrhu, večina alpinistov, ki so resno plezali v tamkajšnjih gorah, pa mu ne verjame. Prvi dokazan vzpon na Cerro Torre je bil opravljen leta 1974, ko je na vrh priplezala italijanska odprava pod vodstvom Casimira Ferrarija. V naslednjih letih so se začeli vzponi v strmih Torrejevih stenah.

Pri osvajanju te gore imajo slovenski alpinisti več kot pomemben delež, saj so v njenih stenah kar tri slovenske smeri. Vse spadajo med najzahtevnejše cilje v Patagoniji. Silvo Karo je z Andrejem Grmovškom lani k temu dodal povezavo stolpov Media Luna in Pereyra s klasično smerjo Compresor. Povezava je bila do takrat najdaljša linija na goro. Letos je Marko Prezelj skupaj z Američanoma Deanom Potterjem in Stevom Kochom začel še nižje, povsem na ledeniku Torre. Plezati so začeli v El Mochitu (5-6a, 250 m) in nadaljevali po smeri Benitires (6c, A1, 500 m) v El Mochu. Z vrha so se spustili na snežni greben, ki vodi proti sedlu Col de la Patience. Teren je bil lahko prehoden razen enega raztežaja, ocenjenega z M7. Na sedlu se začne pravo plezanje v klasični Torrejevi smeri Compresor. S slednjo je ameriško-slovenska trojka začela popoldan in do treh ponoči prišla do Ledenih stolpov, kjer si je uredila neudoben bivak. Zjutraj so vsi trije nadaljevali in ob 13. uri končali najdaljši plezalni vzpon v Cerro Torreju do zdaj. Višinska razlika plezanja, ki so ga imenovali The Long Run (Dolgi tek), je bila okoli 2150 metrov, zanj pa so porabili 31 ur.

Vreme se je nato znova poslabšalo za dober teden dni. Tik pred koncem Prezljevega bivanja v tamkajšnjih gorah se je vreme ustalilo in skupaj s Kochom sta se lotila stene Cerro Stadharda. Spodaj sta začela po svoje, preplezala okoli 550 metrov visoko novo smer s težavami 6c, A1, M6 in jo poimenovala Extrem Emotions (Čustva z roba). Ker sta se sneg in led zaradi visokih dnevnih temperatur nevarno zmehčala, sta se odločila, da na veliki gredi pod drugo polovico stene bivakirata. Po mrzli noči in slabem vremenu sta s plezanjem nadaljevala po smeri prvopristopnikov iz leta 1988 – Exocet (led do 6, 500 m). V strmem kaminu sta naletela na dobre ledne razmere in hitro napredovala, velik problem pa je bila vršna ledena goba. »Plezanje po razmočenem, strmem ledu je bilo ključno v smeri,« je pomen zaključka vzpona na vrhu gore komentiral Prezelj, ki je takoj po uspešnem vzponu sklenil bivanje v patagonskih Andih in odšel domov.

Tomaž Jakofčič

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti