v Kamniški Bistrici in ogled 50-letnih plazov, ki so res nekaj posebnega - Razmišljanje o vzrokih za nastanek le-teh. - Metod Škarja
Plazovi iz Konca
v Kamniški Bistrici in ogled 50-letnih plazov, ki so res nekaj posebnega - Razmišljanje o vzrokih za nastanek le-teh
V petek smo si ogledali 50-letne plazove v Koncu (glej
pripombe). Naredili smo krog od Lepega kamna do preko Kotliškega plazu do Konca. Prva slika (št. 1) je plazni stožec pod Bobnarjem. Pogled od blizu (sl.
2 in 3) pokaže šele pravo razsežnost plaznega stožca.
Sl. 3: ... pod Bobnarjem
Mimogrede, tudi tisti dan, čeprav že pozno popoldne, so se še rušili skalno-snežni plazovi, predvsem izpod Skute (sl.
4). Sledi plaz iz Kotliške grape (sl.
5). Na najvišjem mestu je glede na velikost postav na njem in velike bukve levo visok vsaj okrog 20 metrov (sl.
6). Pogled proti plazu izpod Kogla in Skute (sl.
7, plazova z obeh strani sta globoko prodrla v gozd, tako da je ta iz Kotliškega grabna zasul tudi velik del spodnjega dela poti proti Žmavčarjem), in proti stičišču obeh plazov (sl.
8 in 9, tu in na sl.
13 se vidi, da je del plazu segel tudi daleč na levo v gozd, kjer poteka pot proti Koglu).
Pogled na Kokrsko sedlo (sl.
10) pokaže, da je del plazu iz Mihove (leve grape) prečesal zgornji del gozda in pristal v desni Kokrški grapi (malo desno in nad sredino slike), medtem ko je del plazu iz te grape nekaj nižje (malo levo in pod sredino slike) preskočil v levo grapo in dobesedno "poraziral" ves gozd do tja (sedaj ta del s pridom uporabljajo turni smučarji za prestop iz ene v drugo grapo). Spodnji del Kokrskega plazu je na sliki
11.
Še pogled nazaj na Kotliški graben (sl.
12) in proti Skuti (sl.
13, malo niže od sredine slike desno je lovsko stojišče, ki je na vrhu zadnjih obstalih dreves ravno "preživelo" poplavo snega).
Plaz (sl.
14 in 15) se je ustavil dobrih sto metrov pred zgornjim parkiriščem oziroma razcepom poti za Žmavčarje in Kogel.
Za konec pa še razmišljanje o vzrokih za nastanek tako velikih plazov, mogoče bo kdaj pomagalo pri predvidevanjih, kdaj se kaj takega lahko ponovi. Večina snega je padla v soboto 4. in v nedeljo 5. marca, s tem, da je v soboto (po napovedi) snežilo nad 1100 do 1500 m, v nedeljo pa se je snežna meja spustila do nižin (tu je v kratkem času zapadlo ok. 40 cm snega). Napoved je predvidevala meter novega snega v Julijcih, drugod manj (Julijci do 150 mm padavin, Kamniške do 70 mm). V resnici je snega zapadlo bistveno več, samo v Kamniških čez meter. Vertikalna sondaža temperature, ki jo opravlja ARSO vsak dan zjutraj, je pokazala za nedeljo, da je temperatura najprej padala do določene višine, potem pa ostala približno konstantna od nekako 1500 do 3000 metrov, in sicer le malo pod ničlo. To kaže na različne zračne mase v višinah in njihovo mešanje, sicer temperatura navadno dokaj enakomerno pada. Zato je po celi višini padal gost in razmeroma vlažen sneg, ki se je dokaj dobro sprijemal med sabo in se zato ni sproti plazil. Ko pa se je nabrala dovolj debela snežna odeja, so se verjetno odtrgala cela pobočja naenkrat v nekaj ogromnih plazovih (če bi to bila vrsta manjših ali srednjih, bi se sneg kopičil bliže iztekom grap). To dokazujejo tako sveže slike plazov izpod Bosove grape kot izpod Planjave proti Pastircem (za povezavo glej dalje).
Temu sneženju je sledil hladen teden z otoplitvijo v četrtek (0° C na 1500 m) in ponovnim močnim sneženjem (do pol metra novega snega) v petek. Vendar se je vsaj del velikih plazov sprožil že pred tem, kar dokazujejo posnete slike s Kamniškega sedla v sredo, 8. marca, ko sta bila oba velika plazova iz Bosove grape in s Planjave že sprožena (glej fotogalerijo); vidi se tudi, da je šel plaz tudi po sredini Kamniškega sedla, eden pa je prišel na isti del Pastircev tudi z Brane). Tu se tudi vidi, da je bil sneg vlažen, saj se je narinil v velikih grudah (pršič se ne grudi, moker sneg pa naredi značilne manjše kepe). Kdaj točno so se sprožili plazovi v Koncu ne vem, prve objavljene slike (tudi na straneh teh dveri) iz tega dela so z nedelje, 12. marca (slike) in nato še v sredo, 15. marca, ko so plazovi še grmeli (slike), torej po obeh sneženjih; sobota, 11. marca, pa je bil sončen in tudi v višinah kar topel dan, primeren za proženje tistega, kar do takrat še ni zletelo dol.
Velikost plazov dokazuje, da je takrat, ko so nastajali, gotovo veljala nevarnost 5. stopnje (možni veliki plazovi do dolin, tudi izven ustaljenih poti, glej tudi porušitev gozda na Dleskovcu in zelo podobnega plazu z enakim učinkom na istem območju pod Lastovcem, kjer je plaz obakrat na začetku očitno zdrsel med drevjem in šele ko je pridobil hitrost, začel rušiti vse pred seboj), čeprav v tem času nikoli ni bila eksplicitno napovedana (v nedeljo, 5. marca, je bila ocenjena na 4. stopnjo, odsvetovan je bil obisk gora, in taka je ostala ves teden). Slabo vreme na srečo odvrača od aktivnosti v naravi, a tiste dni bi bil v teh predelih zelo ogrožen vsak naključni sprehajalewc, ki bi zašel malo predaleč, a še vedno v navidez varnem zavetju gozda in ravnine.
Iz opisa 4. stopnje: ...ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin
Iz opisa 5. stopnje: ... Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah. Gibanje je omejeno le na položnejša območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov
Metod Škarja
Sl. 15: ... pred zgornjim parkiriščem