Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bilo je nekoč ...


25.11.2010


Arhiv Srečo Rehberger = izrez


Friko, 27.11.10: Bilo je nekoč v Ospu ...


 

sobota, 27. november 2010, ob 18:14, Franci Savenc, ogledov: 3311

... v Ospu - Na božični dan pred četrt stoletja sta Srečo Rehberger in Tadej Slabe opravila 1.PP Magične Gobe

ProMo - Srečo Rehberger: Saj ni, da bi človek na veliko obujal spomine in registriral vse obletnice, kakšno pa se vendarle spomni ...

Začetek osemdesetih prejšnjega stoletja. Tisti bolj napredni alpinist so v mrtvi zimski sezoni že zahajali v osapske previse. Noge so bile natrenirane, roke nekoliko manj, s pomočjo tehnike je kljub vsemu šlo. Najprej Medo, pa Prečenje in na koncu - Goba. Na rednih tedenskih sestankih AO-jev si je bilo lepo privoščiti kakšnega pripravnika (ali tudi izkušenega mačka), kako se je zavozlal v zanke in lojtrce in kako ga je pobralo v roke, da je muskel fiber trajal cel teden. Prihajali pa so časi 1.PP, prvih prostih ponovitev tehničnih smeri ...

S Tadejem Slabetom Tedijem sva se najprej lotila Tržaške smeri levo od velike votline. Tehnični raztežaji so se presenetljivo lepo iztekli, tako, da je bila pot naprej odprta. Ampak kljub vsemu: Gobo prosto?!
No, za božič pred četrt stoletja sva se še enkrat z avtobusom odpeljala iz Ljubljane. Sivi, deževni dnevi so bili in spalki sva razgrnila v prahu tik ob steni, točno pod gobo. Tam sva prespala tri noči, podnevi pa visela v previsih. Danes zveni smešno, ampak vznemirjenje je bilo veliko in občutek, da plezaš »nekaj nemogočega« je bil res dober. Ko sem se potem peljal domov, sem se celo spraševal, le kaj sedaj, saj večjega izziva kot Goba »na frej« enostavno nisem videl. Dve leti kasnejeje sicer prišel na vrsto Brid klina v Paklenici, podobna zadeva, toda takega filinga vendarle ni bilo več.

Zgodba o Gobi pa se s 1.PP ni končala, svoj vrhunec je pravzaprav doživela šele čez pol leta na Dan mladosti 1986, na Titov praznik. Direkten nedeljski TV prenos s slušalkami in mikrofoni za vratom, izjavami v živo na vsakem stojišču, s podporo celotne PZS, z režiserjem Benom Hvalo, komentatorjem Mihom Lamprehtom in Vilijem Vodopivcem, z Ines Božič in Janezom Skokom v sosednji Stari smeri in seveda - Matjažem Fištravcem - Fištro v veliki košari več deset metrov od stene z glavno kamero. Če se prav spomnim je za vrvno tehniko skrbel Silvo Karo, vsi, ki so bili zraven, pa jih tu ne omenjam, pa bodo razumeli, da spomin bledi.

V Gobo sem šel še enkrat tistega maja in jo v celoti preplezal kot prvi v navezi. Tudi na koncu predzadnjega težkega raztežaja sem izplezal kakšen meter nad »viseče« stojišče, kar je pravzaprav nujno za PP. Svedrovci so navrtani sredi plošče in če se vržeš nanje pač ni ravno »pošteno«. S fotoaparatom je v navezi pred mano plezal Miha Kuhar, tudi avtor fotografije.

Z Matjažem Fištrovcem smo kasneje, še istega leta, posneli "Desetko" v Avstraliji, leto kasneje Just married v Smith Rocksu. Če danes gledam te posnetke mi je kar malo nerodno. Žive barve oblačil, oprijete pajkice, sam način plezanja pa z veliko namakanja. Če se vrnem k Gobi - res nisi imel občutka, da plezaš počasi in čeprav ni šlo ravno po starem alpinističnem načelu treh opornih točk, si padca pred kamerami vendarle nisva smela privoščiti, zato je šlo na »ziher«. Bila pa so to tudi učna leta slovenskega plezalnega snemanja in marsikateri kader je bil posnet pod ne najboljšim kotom: posnetek od zgoraj je praviloma dober, od spodaj pač ne, saj v celoti izniči previsnost.

Osp, Goba (tudi Magična goba) - originalna ocena IX-, danes (po raztežajih): 4, 7a+, 6b, 7b+, 7bc, 6a+, 4

Srečo Rehberger

Oznake: PLE, ZGO

Komentiraj (2):

Dušan Škodič, sobota, 27. november 2010, ob 19:09

In če se jaz prav spomnim, je tisti prenos iz Ospa pred kamero pokomentiral tudi Ante Mahkota, sedaj po snemanju Sfinge naš ponovno aktualizirani plezalni akter povojne generacije.
Prenos sva takrat gledala skupaj z mojim »fotrom«, ki ga je kot nekdanjega alpinista kolikor vem motil nekakšen »smukec«, v katerega sta vidva namakala roke, meni pa je bilo še najbolj všeč, ko je Ante preprosto dejal, da se je čas premaknil naprej in da plezanje ni več primerljivo s tistim v njihovi mladosti.
Stična točka je v tem, da so prav vsi enako uživali v svojem početju …
In da je minilo že 25 let? Ne, kje pa, samo koledarje prehitro tiskajo.

Bojan Leskošek, nedelja, 28. november 2010, ob 10:22

>... danes (po raztežajih): 4, 7a+, 6b, ...

Prvi trije R so danes ocenjeni z 6b, 7b, 6c, pa bi si vsaj prvi po moje zaslužil še kakšen plus ;)

eXTReMe Tracker