Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1533 4

Elektrifikacija Koče pri Triglavskih jezerih

Obvestila 4-2006: poseg v nasprotju z varstvenimi usmeritvami

Obvestila Planinske zveze Slovenije
Ljubljana, 14. april 2006

ELEKTRIFIKACIJA KOČE
PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH


Javni zavod Triglavski narodni park nas je z dopisom št. 1/131/8-05, z dne 9. 2. 2006, obvestil o namenih in načrtih elektrifikacije Koče pri Triglavskih jezerih investitorja PD Ljubljana Matica. Za to bi bilo potrebno zgraditi srednje in nizko napetostni električni kabel s transformatorsko postajo ter telekomunikacijske kanalizacije med Domom na Komni in Kočo pri Triglavskih jezerih. Gradnja predstavlja vkopan vod s kanalizacijo za električna kabla srednje in nizke napetosti ter telekomunikacijski vod. Potek trase, v skupni dolžini cca 7500 m, je načrtovan ob obstoječi planinski poti med obema planinskima kočama.

Kot upravljavec zavarovanega območja je javni zavod Triglavski narodni park načrtovan poseg v naravno okolje obravnaval in pripravil strokovno mnenje z vidika upravljanja zavarovanega območja in vidika gradbenega posega. Zavod RS za varstvo narave - Območna enota Kranj je ocenil, da je poseg v nasprotju z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje naravnih vrednot. Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS za okolje), je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo določitev naravovarstvenih pogojev in izdajo naravovarstvenega soglasja. V Komisiji za varstvo gorske narave menimo, da bi uresničenje takega posega v občutljivo gorsko naravo sprožilo nove širitve dejavnosti same planinske postojanke. Že sama napeljava bi bila velik poseg v gorsko naravo, nato pa tudi možnost za večjo uporabo električnih porabnikov, kar povečuje obremenitve okolja in druge negativne vplive. Planinske koče naj se usmerijo v varčevanje z energijo in uporabo alternativnih virov. Ocenjujemo, da je tak poseg v gorski prostor nedopusten, zato mu odločno nasprotujemo, posebno še v Triglavskem narodnem parku, ki je edini naravni park v Sloveniji. V zakonu o ohranjanju narave (ZON- UPB2, Ur. 1. 96/04) pa celo piše za narodni park naslednje: «Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan«. Nameravan poseg to prav gotovo ni.

Ob številnih pobudah za sodelovanje pa tudi očitkih, da se Planinska zveza premalo vključuje v akcije naravovarstvenih organizacij civilne družbe, imamo tokrat še posebno odgovornost, saj se za poseg v naravo odloča ena od njenih članic - PD Ljubljana Matica. Vsekakor bomo izgubili vso kre-dibiilnost pa tudi status organizacije, ki dela v javnem interesu na področju varovanja narave je zelo vprašljiv, če bomo to dovolili.

Upravnemu odboru Planinske zveze Slovenije zato predlagamo, da sprejme sklep s katerim odločno zavrne ta načrtovan poseg v gorsko naravo in se tako pridruži stališču TNP.

Načelnica KVGN UO PZS Rozalija Skobe

Planinska zveza Slovenije

Komisija
za varstvo gorske narave




Aktualno: MI
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti Obvestila PZS v2

4 komentarjev na članku "Elektrifikacija Koče pri Triglavskih jezerih"

Igor Pavlič,

Vsi posegi v "naravo", ki je ni le v hribih in na morju ter Krasu, imajo podobne lastnosti kot kot kapital, kar širi se in prodira, ne glede na mnenja, peticije in neke kvazi organizacije v stilu Watch Nature ali kaj podobnega; take pojmujemo kot združbe nekih čudakov in zakompleksanih državljanov, podobne tistim ki se "borijo" proti pobijanju tjuljnov, kitov, medvedom, proti sekanju tropskih gozdov in podobnim fenomenom, skratka, za neko eksotiko naj bi šlo.

Lani je bilo na teh straneh obilo polemike o nekih novih gozdnih cestah pod Košuto in ne vem še kje v Karavankah, pa o cesti proti Pl. v Lazu itd. itd. Kaj je zdaj s tem, kaj se dogaja, že napredujejo ali vse stoji?

Ta PZS ne naredi nič, dobesedno, ne na področju varstva narave ne na področju reševanja ne nikjer, usmerjena je na proslave, zbore članov, dneve varstva pred plazovi, požari in podobnim, ostalo ji je pa deveta briga, pardon, sodelujejo tuidi s podobnimi organizacijami na področju Evrope in ostalega sveta. Saj dosti drugače ne more biti, končno je članstvo številčno in odslikava mentaliteto vse populacije, ljudje "hodijo v hribe", če pa so organizirani in plačujejo članarino, poleg tega pa se da vse še dodatno plačati (smo v Evropi!, le v kakšni, vas vprašam?), ni vrag, da ne bi družinice ob priliki obiska Triglavskih jezer pogrešale tuš, angleško stranišče, mogoče tudi fitness in savno (ta bi bila še najmanjši problem, ona klasična, na drva!).

Kdaj se bo našel kdo, ki bo te "množice" malo osveščal in jim dopovedoval, da ni čar gibanja v naravi, da se vsedeš na klopco, potem se malo prešvicaš v en hrib, doživiš čar nevihte ter viharja, nato pa se stuširaš in naročiš večerjo ("slow food?" ali mogoče gamsji golaž ali svizceva jetrca z robidnicami), ampak da se gibaš v naravi skromno in ji prizadeneš manj kot je sploh možno.

Vse se da urediti čisto enostavno, Cerkniško jezero npr. sploh nima statusa narodnega parka, gre le za naravnega, pa se nič ne zida, ne postavlja "informacijskih točk" s parkirišči, bifeji, moteli itd., še golfa nimajo.

Tisti, ki v naravi iščejo nek "high standard" in udobje, naj ostanejo doma in obiskujejo telovadnice, fitness centre in naj se prehranjujejo "bio", "nordijsko hodijo" po travnikih itd., tistih nekaj hribov, ki jih premoremo tu, pa naj pustrijo pri miru, če se jim s svojim vedenjem in zahtevami ne morejo niti približno prilagoditi!

Ideja (niša):

Morda ne bi bilo zgrešeno razmišljati o visokogorskem golfišču na Velem polju! Nekaj lukenj bi bilo kar tam, ostale pa na Malem polju, potem pa še višinske na Jezercih in še kje? Ni vrag, da jih ne bi bilo 18 ali celo 19. Izziv za podjetne in priložnost za domorodce!

"NE DIRAJ MI DEŽELICO!"

Pozdrav,

Pavle


Igor Pavlič,

Seveda bi koče lahko po nekaj sezonah zaprli, "odpadli" bi vsi problemi z vetrnicami, greznicami, papirnatimi rjuhami, podzemnimi cevovodi, agregati, tovornimi žičnicami in helikoperskimi dostavami, nastanitvami osebja, oskrbniki, gospodarji itd., dostavami in odstavami blaga, smeti in "žive sile" ob priliki proslav, komemoracij in obletnicah. Kaj si obiskovalci gora ne želijo narave in uživanja prostosti zunaj civilizacije? Očitno ne, vse "dobrobiti" bi radi v neki prilagojeni obliki prenesli še tja! Ne zagovarjam tega, da bi zdaj goli in bosi, z mačeto v roki proditrali v višave, neko skromnost bi pa obiskovalci tega prostora vseeno morali ohranjati in PZS je prva poklicana za vzgojo v tej smeri! . Namesto da bi ljudi vzpodbujali, naj vse s sabo prinesejo in odnesejo in pustijo naravo čimbolj brez sledi svojega obiska, jih pa praktično vzpodbujamo k nakupom, trošenju in zapravljanj tam, kjer to sploh ni smisel in namen. Le smeti naj odnesejo in prinesejo drva, vsaj naslednjič. Po ekonomski logiki koč npr. bivakov sploh ne bi bilo oziroma bi jih v nekaj letih zaprli. V gorah je seveda ekonomska logika popolni paradoks, če jim /goram namreč/ želimo prizanesti, vsaj našim potomcem! Dober zgled so Dolomiti, kjer je praktično že vsaka dolina pozidana, ožičena in nudi udobje "par exelelnce", na srečo pa imajo Lahi veliko gora in si tam vsakdo najde kak miren kotiček, pri nas pač ne, jih imamo premalo. Kdo si sploh še predstavlja Krvavec ali Veliko planino brez žičnic. Praktično nihče niti ne pomisli, kaj je bilo uničenega s temi projekti.

Civilna družba je popolnoma umolknila in predstavlja le okrasek, da se pač njene "aktivnosti" navaja v raznih poročili na UIAA, v Bruselj in na podobne lokacije za shranjevanje podatkov, analiz stanja in kovačnic ustreznih pristopov za varstvo naravne dediščine. Tam (pravzaprav tu, v Sloveniji) , kjer še projekta širjenja igrišča za golf (Lipica) ni možno ustaviti, čeprav je popolnoma razvidna absurdnost tega početja, podkrepljenega z nastopi enega naših najeminentnejših evrobirokratov, je varstvo naravne dediščine v gorah zagotovo iluzija. Naj jo prepustimo zanamcem ali komu tretjemu? Namesto nas tega ne bo storil nihče, vsi bi le "vlagali" ali bilki "starteški partner".

Pavle


Dušan Škodič,

Morda pa bi veljalo razmisliti tudi nekoliko drugače. Kaj je pravzaprav bolj moteče? Vkopan elektrifikacijski in komunikacijski kabel, ki ga že po enem letu preraste mah in podrast, ali neka mala hidro centrala, ki nam naredi pred seboj novo umetno jezerce, za seboj pa »osuši« pravega. Kaj počne takšna centrala pod slapom Savica, (zgrajena med I. sv. vojno) razen da za nekaj ubogih kilovatov (morda sploh ne obratuje več) kvari naravno znamenitost? Tudi rešitve z vetrom se vsaj meni zdijo precej manj estetske od podzemnih vodov. Mar naj se res poleg vsake koče vrti tista grda vetrnica? Tisto na Kredarici lahko z dobrim daljnogledom občudujemo celo iz Šmarne Gore. In tudi komunikacijske antene ne pripomorejo k boljšemu izgledu narodnega parka. Da tovornih žičnic ne omenjam. Je bolje občasno nekaj minut helikopterskega ropota, ali 365 dni na leto pokvarjeno okolje, vključno s poseko po celotni trasi?

Bolj pametno bi bilo morda kaj več storiti v smislu prispevka A. Stritarja v lanskem PV, ko nam je napovedal prvega terenca ob koči pri Triglavskih jezerih leta 2015. Bojim se le, da je bila napoved preveč optimistična!

Glede pomislekov o preobsežni ponudbi v kočah pa tole: Če bi po kočah še vedno ponujali le čaj in ričet, bi jih lahko po nekaj sezonah zaprli. Koče se namreč ne preživljajo z entuziasti, ampak s priložnostnimi gosti, ki potrebujejo več kot to. Nam pa še vedno ostanejo brezpotja, bivaki in pol klobase iz nahrbtnika. Pa lep gorniški pozdrav.


Lojze Budkovič,

Že nekaj časa se je šušljalo o tem projektu. Pri vsej zgodbi je izvirni greh že povečanje koče pred leti, saj je postala planinski hotel in je s stranskimi produkti skokovito povečala obremenitev občutljivega okolja. Po mojem laičnem prepričanju, je možno potrebno energijo pridobiti s sončnimi kolektorji in posodobitvijo male hidroelektrarne. Mogoče bi začeli razmišljati, ali v gorah rabimo tako visok bivalni standard s kopalnicami in angleškimi stranišči. Nakopičeni problemi kar kličejo po sprejetju nacionalnega programa ohranjanja gorskega sveta, saj so številne konvencije prešibko orodje za njegovo varovanje. Na koncu upam, da bo prevladoval zdrav razum in da bo ta projekt ostal v predalu.

Tudi za vas sem se najezal Lojze Budkovič

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Janak in Patibara 2006
Naslednja objava Po Ribniški planinski poti III. del
  • Število objav: 46075

Novosti