Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistične novice AN - 23.11.10

torek, 23. november 2010, ob 00:00, Tomaž Jakofčič, ogledov: 3635

O razmerah in sidriščih

Razmere, razmere, razmere

Zadnjič me je Matej  vprašal, kakšne so kaj razmere v Zahodnih Alpah? Ker je to kar pogosto vprašanje pozimi bom tokrat omenil nekaj virov kjer se da zaslutiti kakšna je situacija v alpskih lednih stenah. Stvar očitno kljub globalizaciji ni povsem enostavna. Tudi sam si nisem prišel povsem na jasno zakaj, zdi pa se mi, da ovčje procesije tudi drugje po svetu niso najbolj priljubljene in tudi drugje razvrednotijo določene smeri tako kot pri nas.  Kljub vsemu pojdimo preko najbolj osnovnih strani, ki vam bodo pomagali pri vaši morebitni zimski plezariji v Alpah. Vesel, bom, če mi kdo namigne za še kak spletni portal kjer se da dobiti dober info.

Če začnemo pri Bernskih Alpah, ki so časovno od nas najbolj oddaljene, bi rekel, da je za severno steno Eigerja zelo težko dobiti kako konkretno javno objavljeno informacijo. Spletišče Basislager je zamrlo in namesto njega je sedaj podobno spletišče skitouren.ch. Ljudje se res ne trudijo pretirano, da bi svoje vzpone obelodanili a neko generalno sliko o razmerah si lahko ustvarimo s pogledom v Gipfelbuch. Izmed množice turnih smukov spletišče omogoča sejanje posameznih gorniških zvrsti. Sicer pa je najbolje pogledati spletno kamero; za Eiger npr. tole. Če so v steni vidni beli trakovi in je vremenska napoved lepa, se je potrebno lotiti le še najtežjega koraka pri katerem je najlažje klecniti, prehodu iz sanjarjenja v dejansko vožnjo proti cilju.

Podobno je s Zermatom in Materhornom ter ostalimi gorami okoli. Zato pa je precej bolje v Chamonixu. Kot bi bilo obveščanje sorazmerno s številom plezalcev in količino atraktivnih ciljev. Spletišče Chamonix.com postreže s celo paleto informacij potrebnih za izvedbo gorniške aktivnosti v alpinistični meki. Office du Haute Montagne zbira in objavlja vzpone, sestavlja poročila iz terena glede na dobljene podatke. Dobro, a vseeno morate vedeti, da novice o vzponu v redko ponavljani težki smeri v Gr. Jorasses ali podobnih stenah vseeno ne boste našli. Najverjetneje iz omenjenih »ovčjih« razlogov.  Te bodo pricurljale le preko ustnih virov. Verjetno pa vam bo  povsem jasno kakšne so generalne razmere.Tokrat vam bo vpogled povedal, da  so ledne razmere zelo dobre.

Veriga
Večina alpinistov se v teh tednih ukvarja s športnim plezanjem. Tale debata bi sicer bolj sodila v sestrsko rubriko a ker so nam alpinistom mikropravila športnega plezanja vseeno manj jasna, bi zato morda to razčistili. Naj začnem z dogodkom izpred nekaj mesecev. V Kupljenku je plezalo nekaj nemških plezalcev. Komplete so imeli v smeri Poper in sol in očitno je bilo, da gre za njihov kratkoročni projekt. In je šel mož v smer, uspešno priplezal do zadnjega oprimka, vidno navit nekaj časa okleval nato pa se hlastajoče oprijel bližnjega sidrišča. Vam je to znano? Namesto, da bi bil vesel, je začel preklinjati na ves glas. Ni bil zadovoljen, še več, dan je šel k vragu in preostanek dneva so njegovo slabo voljo kasirali soplezalec, dekle, pes in vsi naključno prisotni. Slovenski plezalci smo se le spogledovali. In res, ali je prav, da smeri ne plezamo prosto tako, da se od tal do vrha in nazaj dol ne oprimemo nobenega tehničnega pripomočka? Ali so vzrok za oprijemanje sidrišč predvsem trdno zašraufane matice na vrhu smeri ali in zakaj nam to dovoljuje naš kodeks?

Srečno!

Tomaž Jakofčič

Oznake: AN

Komentiraj (3):

Sašo Matas, sreda, 24. november 2010, ob 17:03

Morda bo kdo rekel, zato ker je (sidrišče) tam. Na pol v šali, nekaj pa zares. Sam sem mislil, da pravila IFCS to dovoljujejo, vendar ni tako, tudi na vrhu smeri ni dovoljeno grabiti po sidrišču - seveda pri tekmovanju. In edina formalna pravila, ki na to temo obstajajo, so pravila glede tekmovanj športnega plezanja, te pa izrecno prepovedujejo vsakršno uporabo svedrovcev, kompletov ali vponk pri plezanju kot pomoč pri plezanju. Če spremenimo dikcijo in rečemo, da jih ne smemo uporabiti za napredovanje, bi kdo rekel, da od sidrišča ne napredujemo več in morda tu tiči glavi razlog.
Morda pa to izhaja iz plezanja dolgih (športnih) smeri, kjer sidrišča pač uporabljamo popolnoma in niti ne razmišljamo, da bi to lahko pomenilo kakršnokoli tehnično pomoč. Ali pa morda zato, ker je vzpon brez uporabe sidrišča lahko precej težji, kot je sicer smer ocenjena.

Mire Steinbuch, petek, 26. november 2010, ob 19:25

V debatah o etiki plezanja na forumu na http://www.ukclimbing.com/forums/ najbolj zagrizeni pristaši čistega plezanja razpravljajo tudi o takih temah:
• Svedrovec ali drugo varovalo ne smeš vpeti višje od pasu. Torej ne v višini prsi, glave ali še višje - takoj ko ga dosežeš. V tem primeru je to plezanje na top rope!
• V sidrišče se moraš vpeti, ne da bi prijel za verigo. Če jo zgrabiš, je to vzpon z oceno A0!

Hm, angleški čudaki ...?

Lp,
Mire

Bojan Leskošek, petek, 26. november 2010, ob 21:51

Etični kodeks je dokument, za katerega niti ne vem, če je bil kdaj uradno sprejet (avtor je Vili Guček, KŠP pa ga objavlja v njegovi --nespremenjeni-- obliki na svojih spletnih straneh). V njem piše "Na vrhu smeri se smemo prijeti za sidrišče, preden ga vpnemo."
Dokument je nastal že pred mnogimi leti (mislim, da v 2. polovici 90. let), tj. kmalu za tem, ko je bilo s tekmovalnimi pravili določeno, da se sidrišča ne sme prijemati. Tako "stališče" je bilo takrat še toliko bolj razumljivo, saj so se (saj po spominu in občutku) smeri tudi opremljale tako, da je bilo predvideno prijemanje (ali celo skakanje) za sidrišče.
Sam sem v knjigi Osnove športnega plezanja v poglavju Pravila že 2003 napisal: "Prijemanje (obremenjevanje) sidrišča ali celo svedrovcev za vmesno varovanje ni dovoljeno" (in v opombi pod črto: "V nekaterih, zlasti starejših plezališčih so sidrišča celo namenoma postavljena tako, da jih je skoraj nemogoče pravilno vpeti in je plezalec zato prisiljen, da se pred vpenjanjem zanje oprime").
V istem poglavju predlagam tudi rešitve za nekatere druge dileme (dovoljene informacije za on sight/flesh, podstavljanje kamnov na vstopu, vpeti vstopni svedrovci, počivanje v sosednji smeri itd.) in na koncu priznam: "Navedena pravila niso splošno dogovorjena, zapisana in znana, tako da si jih posamezni plezalci razlagajo po svoje". ;)
Torej: čas je, da se prijemanje in metanje na sidrišča opusti. Pri trdno zategnjenih ali odsotnih matičarkah pa naj se vzpon pravilno konča tako, da vanj vpnemo svojo vponko ali komplet, vanj pa še svojo vrv -- preden sidrišče obremenimo za prevezovanje ali spuščanje.

eXTReMe Tracker