Obvestila 4-2006: Konec septembra se v tibetanski del Himalaje odpravlja
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Ljubljana, 14. april 2006
ODPRAVA TIBET 2006 – PROŠNJA
Alpinizem je brez dvoma ena od dejavnosti s katerimi se Slovenci lahko ponosno postavljamo ob bok bolj številčnim in premožnim narodom. Definiranje in vrednotenje alpinizma zahteva poznavanje, saj je preživetje včasih edini resnični limit. Nepoznavanje in dejanska medijska odmaknjenost dogajanja sta zato v precejšnji meri kriva za pogosto nerazumevanje na eni strani in pretirano manipuliranje na drugi strani. V dobi medijske vseprisotnosti namreč včasih prihaja tudi do popačenih in izkrivljenih predstavitev alpinizma kot neke skrajno tvegane in hkrati marketinške aktivnosti. Po obdobju osvajanja vseh osemtisočakov se Slovenci uspešno uveljavljamo tudi v nekoliko nižjih, manj popularnih, a tehnično zahtevnih stenah svetovnih gorstev.
Konec septembra se v tibetanski del Himalaje odpravlja majhna alpinistična odprava, katere cilj je v alpskem slogu preplezati se-vero-zahodno ostenje 7326 metrov visokega Chomolharija na meji med Tibetom in Butanom. Atraktivna gora, ki s svojo piramidno obliko priteguje poglede, je do zdaj na svoje teme spustila le štiri alpinistične odprave, čeprav so mimo nje hodili in jo pogosto fotografirali udeleženci prvih odprav na Mount Everest. Na vrh je prvič uspelo splezati leta 1937 Angležu Freddyju Spencer Chapmanu in Šerpi Pasangu Dawa Lami prek JV grebena na butanski strani gore. Šele leta 1970 je vojaška odprava Indije in Butana opravila drugi vzpon na vrh po isti smeri. Tretji vzpon na vrh je s tibetanske strani leta 1996 opravila Japonsko-Kitajska odprava prek južnega sedla in naprej po južnem razu do stika s smerjo prvopristo-pnikov. Spomladi leta 2004 sta v alpskem slogu Japonsko-Kitajsko smer ponovila Britanca Roger Payne in Julie-Ann Clyma.
Ostenje, ki je cilj slovenske odprave se strmo dviga s Tibetanske planote. Stena je visoka prek 2000 metrov, največje težave pa so pričakovane v njenem srednjem delu. Najbolj mikaven je mogočen osrednji steber, ki je, tako kot celotna stena, še nepreplezan.
Izhodišče za alpinistično odpravo je Lhasa -glavno mesto Tibeta na višini 3600 metrov, kjer alpinisti nameravajo do konca urediti zahtevne birokratske formalnosti in se prek Gyantseja (3950 m) odpeljati pod sedlo Tang La (4760 m). Od tam bodo peš prišli do baznega tabora na višini 5100 metrov. Opremo in hrano za štirideset dni bodo do baze tovorih s pomočjo jakov.
Odpravo sestavljajo alpinisti: vodja Marko Prezelj in člani Matej Kladnik (oba Alpinistični odsek Kamnik), Rok Blagus, Samo Krmelj in Tine Cuder (vsi trije Alpinistični odsek Ljubljana-Matica). Vsi so odlični alpinisti z bogatimi alpinističnimi izkušnjami v različnih pogorjih sveta (vodja odprave je dobitnik "Zlatega cepina", "Bloudkove nagrade" in številnih priznanj, ostali pa so izjemno obetavni predstavniki mlade generacije), kar je zagotovo upoštevanja vreden obet k verjetnosti uspeha. Vsi dosedanji pomembnejši vzponi članov odprave so bili dostojno predstavljeni tako v tujih, kot tudi slovenskih medijih.
Glede na to, da mora vsak alpinist sam prispevati sorazmeren delež stroškov celotne odprave (70.000 USD), vas prosimo, da odpravi materialno ali finančno pomagate po svojih močeh. Če vas v zvezi s sodelovanjem pri izvedbi alpinistične odpravo še kaj zanima, se bomo z veseljem odzvali.
Finančna sredstva lahko nakažete na transakcijski račun Planinske zveze Slovenije (Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana) s pripisom Tibet 2006.
V upanju, da boste pomagali pri utrjevanju visokega mesta slovenskega alpinizma v svetu, se vam zahvaljujemo za pozornost.
Alpinističen pozdrav.
Vodja odprave
Marko Prezelj | Načelnik KOTG
Tone Škarja |