Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zoisova zvončica

četrtek, 13. april 2006, ob 05:19, Marko Renčelj, ogledov: 2768

Večer, 12.04.06: Pobuda za botanično naravovarstveno planinsko pot baronov bratov Zois

Pobuda za botanično naravovarstveno planinsko pot baronov Karla in Žige Zoisa


Zoisova zvončica

Foto: Urška Šprogar To posebno zvončico je našel Karel Zois, mlajši brat znanega Žige Zoisa, pred več kot 200 leti, v bohinjskih gorah in na Storžiču. Zvončica se zelo razlikuje od drugih vrst zvončic. Raste v blazinicah ali v majhnih šopih. V juliju in avgustu se odprejo svetlo vijolični cvetovi, katerih venec je v obliki ozkega zvončka. Ustje venca ni odprto kot pri drugih vrstah zvončic, ampak se zožuje in pri vrhu ima zvezdico s petimi zobčki.

V Sloveniji raste kakšnih 3000 rastlinskih vrst, od teh je okoli 70 vrst endemitov in zoisova zvončica je ena izmed njih. Je zelo stara vrsta, ki raste na naših tleh že od terciarja. Pogosta je v skalnih razpokah v visokogorju vzhodnih Alp. Najbolj je razširjena v naših Alpah, zato je simbol rastlinstva Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank. Hudourniki pa jo lahko zanesejo tudi precej nizko, v alpske doline. Osamljeno raste v Sloveniji še v Trnovskem gozdu. Ker se meje v rastlinskem svetu ne ujemajo z državnimi mejami, najdemo zoisovo zvončico tudi na italijanski in na avstrijski strani Alp.

Rodovno ime je zvončica dobila po značilno oblikovanih cvetovih in izhaja iz latinskega izraza campanula, kar pomeni majhen zvon.

Zoisova zvončica, raste v visokogorju, kjer je kot paleoendemit preživela poledenitve. Torej ni ogrožena, vendar je kljub temu zavarovana in uvrščena na rdeči seznam kot endemična rastlina oziroma kot vrsta zunaj nevarnosti. Odlikuje se tudi po svoji nenavadni obliki, zgodovinski trajnosti in po tem, da v glavnem raste v Sloveniji in ima pri nas klasično nahajališče, saj je bila opisana v naših krajih.

Urška Šprogar

eXTReMe Tracker