Gorniška potepanja: Turo lahko izvedemo tudi na začetku zime, ko je snežna odeja še bolj skromna, saj v grapi ni visokih pragov (vsaj najine izkušnje so takšne), ki bi oteževale vzpon.
Sončna stran mične gospodične
Ko sem sredi lanske zime pisal o Vrtači in zimskih pristopih nanjo, je brez pozornosti ostala Južna grapa – z obrazložitvijo, da vam je že brez nje avtor teh
vrstic naložil dovolj dela. Tokrat se bomo na drugi najvišji vrh v Karavankah povzpeli po plitvi Južni grapi, ki z leve proti desni navzgor prereže prisojno pobočje visoke gore. Turo lahko izvedemo tudi na začetku zime, ko je snežna odeja še bolj skromna, saj v grapi ni visokih pragov (vsaj najine izkušnje so takšne), ki bi oteževali vzpon. S primerno opremo, v kateri ne smejo manjkati čelada, cepin in dereze, bomo v ugodnih snežnih razmerah doživeli prijeten gorniški dan. V kopnem vzpon po grapi zaradi velike krušljivosti odsvetujem. Takrat je veliko lepše po jugovzhodnem grebenu čez Malo glavo, zahodni greben pa je na žalost tudi bolj slabe kvalitete.
Najprimernejše izhodišče je seveda na Ljubelju, če pa se je komu Zelenica zaradi številnih prerekanj med delavci na smučišču na eni strani in 
pohodniki/turnimi smučarji na drugi že malo zamerila, naj turo rajši začne v precej bolj mirni in prijazni dolini Završnice. Ponavadi je izhodišče v njej nižje in tudi večina se do njega vozi dlje, a to zagotovo odtehta grde poglede in povzdignjene glasove, ki v hribe niti slučajno ne sodijo. Ne nameravam soditi, kdo ima na Zelenici prav, a najbrž je nekaj hudo narobe, saj je sobivanje več kot očitno zelo težavno, če že ne nemogoče.
Kako daleč se bomo z vozilom zapeljali po dolini navzgor, je odvisno od trenutnih snežnih razmer, ekološke zavesti in verjetno še česa. Jezero v 
Završnici, Pri žagi, parkirišče pod Tičkovo kočo in morda še kje vmes so možnosti za začetek naše ture. Do sedla Šija med Vrtačo in Srednjim vrhom lahko pridemo po markirani poti čez Smokuško planino ali pa izberemo strmejšo neoznačeno pot skozi Zagon, ki jo je lani nekdo prav grdo oskrunil z velikimi oranžnimi markacijami. Stezi bi bilo tudi brez njih lahko slediti, saj je zadnja leta postala zelo dobro uhojena. Na zahodni strani sedla Šija se priključimo označeni poti, ki drži z Zelenice na Stol.
Odtod že lahko uzremo našo grapo, ki se dviga naravnost proti vrhu Vrtače. S sedla se vzpenjamo po poti skozi rušje do zgornje (bolje rečeno srednje, saj je 
višje še ena nemarkirana) prečne poti proti Stolu. Pot prekoračimo in nadaljujemo proti desni navzgor do dobro vidnega vstopa v grapo. Vzpon po njej (naklonina 30°–40°) nas pripelje skoraj točno na vzhodni vrh s slovensko vpisno knjigo. Do zahodnega vrha, kjer je tudi železni cepin z ovito vrvjo, je le še nekaj korakov. Vrtača je tudi (ali predvsem) plezalska gora. Njeno severno ostenje je še dandanes velik izziv izkušenim alpinistom, ki so v njej potegnili obilo zahtevnih smeri.
Razgled z Vrtače je seveda izjemen. Poleg bližnjih in tistih bolj oddaljenih vrhov karavanške verige, Julijcev in Grintovcev lahko – kadar je ozračje pripravljeno 
na sodelovanje – občudujemo gore Visokih in Nizkih Tur, na drugi strani pa pogled čez številne sredogorske holme zdrsi proti daljnemu Snežniku. Ko se nizko jesensko sonce bliža zatonu in z njegovo pomočjo zasveti gladina Blejskega jezera, je že skrajni čas, da začnemo razmišljati o sestopu. Verjetno se bomo vrnili po isti smeri. Markirana pot v snegu ni primerna, Vzhodni žleb, ki je strmejši (do 45°) od Južne grape, pa je najbolje predhodno spoznati ob vzponu.
V zimskem času je pri gornikih in smučarjih zelo v čislih že omenjeni Vzhodni žleb. Dosežemo ga skozi krnico Suho ruševje. Severni pristop nas iz doline 
Poden skozi strmo grapo pripelje na škrbino Žleb med Palcem in Zelenjakom, odkoder se lahko povzpnemo na katerega izmed njiju, ali pa skozi Vzhodni žleb nadaljujemo na Vrtačo. Vse to in še kaj je opisano v vodnikih Stanka Klinarja 55 krat Karavanke in Vladimirja Habjana Zimski vzponi v slovenskih gorah. Vsi zimski vzponi na Vrtačo, Palec in Zelenjak so zelo zahtevni in terjajo ustrezno znanje. Neizkušenim toplo priporočam spremstvo gorskega vodnika. Srečno!
