Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
Številka: 091-4/2010-141
Datum: 25.10.2010
Zadeva: Problematika plačila gorskega reševanja
V Republiki Sloveniji se reševanje v visokogorju s helikopterji izvaja v okviru sistema nujne medicinske pomoči, pri tem je glavni namen oskrba bolnikov in poškodovancev ter njihov prevoz v bolnišnico s pomočjo helikopterja. Odločitev o uporabi helikopterja v konkretnem primeru torej vsekakor ni vprašanje stroškov ali vzrokov za nesrečo, temveč temelji izključno na strokovnih vidikih reševanja. Vzroki, ki so privedli do ogrožanja ali do nesreče, se ocenjujejo šele med reševanjem oz. po njem in nikakor ne predstavljajo razlog za to, da se za reševanje nujna sredstva, vključno s helikopterjem, ne bi uporabila takrat, ko vodja intervencije ocenjuje, da so potrebna.
Glede na to, da je večina reševalnih intervencij v visokogorju zdravstveno indicirana, stroške reševalne intervencije, vključno s stroški uporabe helikopterja, krije zdravstveno zavarovanje. To velja tudi v primerih, ko je treba zaradi reševanja s helikopterjem prepeljati reševalne ekipe ali opremo, reševanje samo pa je nato glede na okoliščine primera lahko izvedeno tudi brez njegove uporabe. V primerih, ko je bilo reševanje potrebno zaradi drugih razlogov, ki niso medicinske narave (n.pr. nepoškodovanih posameznikov), gredo stroški reševalne intervencije v breme proračuna države.
V izjemnih primerih, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR), kot resorno pristojni organ na podlagi poročil pristojnih organov in podatkov o reševalni intervenciji ob upoštevanju splošnih načel glede civilne odgovornosti za škodo oceni, ali so v konkretnem primeru podani razlogi, ki kažejo na to, da je posameznik povzročil ogroženost namenoma ali iz hude malomarnosti in v tem primeru izda povzročitelju tudi račun za kritje stroškov reševalne intervencije.
Prvi odstavek 118. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) (Ur.l. RS, št. 64/1994, 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1 in 28/2006) namreč med drugim določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, pokriti stroške zaščitnih in reševalnih intervencij.
V primeru reševalnih intervencij v gorah je URSZR doslej posameznikom izstavljala račune na podlagi 118. člena ZVNDN izjemoma v primerih t.i. reševanja z nemedicinsko indikacijo - v primeru nepoškodovanih posameznikov, ko je potreba po reševanju nastala zaradi precenjene fizične pripravljenosti posameznika ali podcenjevanja zahtevnosti vzpona, neustrezne opremljenosti in podobnih razlogov. V letu 2010 smo doslej tako izdali račune za kritje stroškov intervencije petim osebam. Žal ugotavljamo, da število takšnih primerov malomarnega ravnanja narašča in posledično bo naraščalo tudi število primerov, ko bo URSZR terjala kritje stroškov od povzročiteljev. Menimo, da solidarnostno načelo ne sme in ne more biti podlaga za kritje vsakršnega ravnanja, tudi malomarnega, ko posamezniki s svojim ravnanjem povzročajo ogroženost ali nesreče in spravljajo v nevarnost sebe in druge. Pri tem URSZR uveljavlja zgolj neposredne stroške reševalne intervencije, ki jih uveljavljajo gorske reševalne službe in stroške helikopterskega reševanja po veljavnem ceniku, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije.
Posameznik, ki takšen račun prejme, pa ima v skladu z veljavnimi predpisi možnost uporabe pravnih sredstev. Za vprašanja v zvezi z zavarovalnim kritjem za stroške reševanja v okviru Planinske zveze Slovenije ali drugih organizacij in združenj pa URSZR sicer ni pristojna, se pa zavzemamo za to, da bi se ustrezno uredilo zavarovanje stroškov reševalnih intervencij v državi.
Lep pozdrav.
Mag. Boris Balant
sekretar
generalni direktor