Večer, Planinci, alpinisti - S. Saje: Ivo se je vrnil za Makaluja - Inko Bajde: Centralna v kuželjski stenu - Milan Cilenšek: Gorenjska partizanska pot; Kredarico bodo zvečali; Gore polne planincev - F. J. : Oživiti meddruštveni odbor - Obvestila: Koče zapirajo
Centralna v kuželjski steni
Kuželj se imenuje vasica v dolini reke Kolpe, nad katero se dviga zanimiva, doslej skoraj neznana in malo obiskana, miniaturna kuželjska stena, ki po višini ne presega 200 m. Reka Kolpa razmejuje kraj Kuželj na hrvaški in slovenski del. Tako je 815 m visoki vrh Kuželj na levi strani reke pravzaprav slovenska gora.
Steno so prvič preplezali hrvaški alpinisti Bruno Paulič, Pjero Katalinič in Stanislav Gilič, in sicer leta 1962. Smer so speljali po razu, ki je hkrati tudi najdaljši del stene. Do leta 1974, ko so se za obisk Kuželja odločili tudi mariborski alpinisti, člani AO Kozjak, je bila to edina smer v tej steni. Na prvomajskem alpinističnem taboru AO Kozjak Maribor je 2. maja 1974 uspelo Marjanu Curku in Marku Šubicu preplezati novo smer po izraziti zajedi; ocenila sta jo s peto težavnostno stopnjo. Še isto leto sta dva člana AO Kozjak opravila prvo ponovitev zajede " Marjan - Marko" in potrdila oceno prvih plezalcev.
„V tretje gre rado," pravi pregovor, in zato ni čudno, če smo alpinisti AO Kozjak še tretjič zbrali kuželjsko steno za svoj cilj. Tako smo praznične dneve zopet preživeli v Kuželju, med gostoljubnimi domačini, ki so s svojo pozornostjo poskrbeli za izredno ozračje in nepozabna doživetja. Še posebno pa se zahvaljujemo družini Mavrovič, ki je bila že tretjič naš gostitelj in je pod okrilje svoje skromne domačije tokrat sprejela kar devet alpinistov AO Kozjak. Od treh načrtovanih plezalnih dnevov nam je vreme, žal, prizaneslo le v soboto. Kljub temu smo opravili devet vzponov, od tega pet ponovitev raza (ocena III, IV), tretjo ponovitev zajede "Marjan - Marko (opravila sta jo Senekovič in Bajde), krona vsega pa je bil prvenstveni vzpon - nova "centralna" smer, ki sta jo v levem delu stene, začrtala Boro Jeržabek in Danilo Škerbinek.
Spodnji del stene, ki ga para sistem polic, je tretje do pete težavnostne stopnje, medtem ko sta vršni del stene plezalca ocenila s VI. A2 težavnostno stopnjo. Za 180 m stene sta potrebovala pet ur. Čas za ponavljavce bo bržkone krajši. V steni sta prvopristopnika pustila 12 klinov, od katerih je eden svedrovec.
INKO BAJDE
•Kredarico bodo zvečali
PD Ljubljana-matica je pričelo zbirati prostovoljne prispevke za zvečanje Triglavskega doma na Kredarici. V ta namen so izdali darilne bone po 10, 50 in 100 dinarjev, ki jih prodajajo v društveni pisarni, Ljubljana, Miklošičeva ulica 17. Glede na izredno gnečo v tej postojanki je dolžnost vsakega planinca, da odkupi nekaj darilnih bonov, s čimer bo prispeval denar za zvečanje te visokogorske planinske postojanke pod Triglavom. Poleg zvečanja doma pa so že v izdelavi načrti za zgraditev tovorne žičnice do Kredarice. Tudi ta akcija je več kot nujna, saj bo potlej odpadlo mučno, dolgotrajno in drago prenašanje hrane, pijač, drv in drugih potrebščin s konji po dolini Krme na Kredarico.
M. C.
Oživiti meddruštveni odbor
Na pobudo planinske zveze Slovenije, PD Celje in koordinacijskega odbora planinskih društev žalske občine so se v Žalcu sestali predstavniki planinskih društev, da bi oživili savinjski meddruštveni odbor. Po daljši razpravi so sklenili znova osvetliti položaj planinskih društev v telesno-kulturnih skupnostih. Na sestanku so izvolili tudi novo vodstvo odbora in delegacijo za zasedanje glavnega odbora. Odbor bo poslej vodil Adi Vidmajer.
F. J.
Gore polne planincev
V prazničnih dneh se veliko planincev odloči za turo v gore. Tako je bilo tudi za minuli praznik - dan republike. Ne glede na to, da se je jesen že skoraj povsem prevesila v zimo - v gorah pa je domala zima že povsod - so se številni planinci odločili praznične dneve preživeti v gorah. Nekateri so se celo že smučali.
Pozanimali smo se v šestih planinskih postojankah, ki so odprte tudi čez zimo, kakšno je bilo vreme za praznike, koliko planincev jih je obiskalo, kakšne so snežne razmere in koliko je njihova cena dnevne oskrbe - to je treh obrokov hrane in prenočišča - v zimski sezoni.
KOČA NA ŽAVCARJEVEM VRHU - oskrbnica Matilda Voh: "Prva dva dni praznika je bilo lepo, zadnji dan je deževalo, od dvanajstih naprej je začel naletavati sneg; sneg je južen in ga je kake tri centimetre. Obiskalo nas je 430 planincev; nekateri so ostali v koči, večina pa se je namenila na Gaj, Urban, Duh, Ožbalt idr. Celodnevna oskrba stane za člane planinske zveze 90, za nečlane 100 dinarjev."
MARIBORSKA KOČA NA POHORJU - oskrbnica Lojzka Ladinek: "Prvi dan je bilo vreme čudovito, drugi dan oblačno, medtem ko je v ponedeljek rosilo, od 17. ure naprej pa močno snežilo - naletaval je suh sneg; zapadlo ga je le dva centimetra. Semkaj je prišlo sto planincev, ki so se bili nastanili v koči ter se
odločali za krajše sprehode v okolico. Oskrbni dan velja 91 dinarjev."
RUŠKA KOČA NA POHORJU - kuharica Jagica Oreški: "Dva dni je bilo lepo, zadnji dan pa je ob petih popoldne začelo močno snežiti. Sedaj je tod 10 cm suhega snega. Za obisk Ruške koče se je odločilo 90 planincev; večinoma so bili prehodni gostje, ki so se čez čas poslovili. Za tri obroke hrane in prenočišče je treba pri nas odšteti 100 dinarjev."
DOM NA KALU V ZASAVJU - upravnik Ivan Selič:"Vse dneve je bila postojanka polna, saj je praznik preživalo pri nas več kot 250 planincev. Med njimi Jih je bilo veliko, ki so se odločili za zasavsko planinsko pot; namenili so se na Mrzlico, Gore, Kopitnik, Šmohor in drugam. Vreme? Prva dva dni lepo, zadnji dan dež in sneg. Na plano smo lahko odšli le v gumijastih škornjih, tako je bilo. Dnevna oskrba stane pri bivanju do pet dni 68, nad pet dni pa 65 dinarjev. Da, prav ste slišali - tako poceni za tri obroke hrane na dan in prenočišče!"
DOM NA KOMNI - upravnik Miro Vigec: "Prvi dan je bilo napol oblačno, drugi dan zelo lepo, tretji dan pa dež in sneg. Snega je sicer 78 cm, toda je južen. Obiskalo nas je 140 planincev; nekateri so odšli k Triglavskim jezerom, nekateri na Bogatinsko sedlo, večina pa je ostala v domu; zaradi močnega ugrezanja v južnem snegu je bilo namreč vsakršno gibanje oteženo. Za celodnevno oskrbo morajo člani odšteti 115, nečlani pa 123 dinarjev."
ERJAVČEVA KOČA NA VRSICU - oskrbnica Angela Meglic: "Koča je bila krepko pretesna za več kot sto planincev, ki so nas obiskali v prazničnih dneh. Vreme je bilo prva dva dni lepo, zadnji dan pa je ves čas snežilo. Zaradi plazov, ki so se valili z Mojstrovke in Prisanka, je grmelo, kot da bi nad nami leteli številni aeroplani. Sedaj je na Vršiču 60 cm južnega snega. Cena dnevne oskrbe je za člane 85, za nečlane pa 100 dinarjev."
Tako so torej številni ljubitelji gora in narave preživeli praznične dneve odmaknjeni od civilizacije in hrupa. Oskrbniki so nam še povedali, da imajo v glavnem tudi za novo leto zasedene vse zmogljivosti. Seveda: preživeti praznične dneve v gorah je čisto posebno doživetje, o čaru silvestrovanja v gorah pa bodo lahko povedali tisti, ki so ga že doživeli, le tole: najsodobnejši, najbolj luksusni in najdražji hoteli z najboljšimi orkestri ne odtehtajo ozračja v planinski koči, kjer ponavadi igra samo harmonikar; toda vsi planinci v koči so kot ena sama velika družina! In podobno je bilo tudi za minuli praznik republike.
MILAN CILENŠEK