Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Varnost v gorah - izjava za javnost

22.10.2010

petek, 22. oktober 2010, ob 10:22, Matjaž Šerkezi, ogledov: 3351

PZS - Bojan Rotovnik: V zadnjih dneh se je v medijih razvila živahna debata o plačevanju reševanja v gorah in statusu planinstva v sistemu zdravstvenega zavarovanja.

Ker je Planinska zveza Slovenije najmnožičnejša planinska organizacija v Sloveniji, ki združuje okoli 60.000 ljubiteljev gora, želimo zainteresirani javnosti predstaviti naša stališča v zvezi s to problematiko.

Ob vsakem obisku gorskega sveta se je potrebno zavedati, da je določena mera tveganja vedno prisotna. Takrat, ko pri obisku slovenskih gora ne gre vse po načrtih, krije država državljanom  stroškov reševanja preko utečenega sistema reševanja (prometne nesreče, nesreče na morju in jezerih, nesreče v jamah ipd.). Zato je mnenje Planinske zveze Slovenije, da je morebitna uvedba plačila stroškov reševanja samo za eno zvrst nesreč diskriminatorna za vse obiskovalce in ljubitelje gora. V kolikor bi država javno objavila stroške, ki jih ima zdravstvena zavarovalnica z zdravljenjem poškodb, nastalih v prostem času, bi po našem prepričanju verjetno hitro ugotovili, da problem plačevanja reševanja v gorah le ni tako velik problem, kot ga želijo nekateri prikazati. 

Planinstvo je več kot le prostočasna oblika rekreacije, saj smo planinci poleg športa aktivni tudi na področju turizma, varovanja narave, izobraževanja, gospodarstva, kulture ipd., kjer smo z množičnostjo, dolgo tradicijo delovanja in kakovostjo našega dela že neštetokrat dokazali, da je planinska dejavnost v splošno javno dobro in v dobrobit zdravstvenega stanja posameznikov. Zaradi tega nam je še toliko bolj nerazumljiv predlog državnih organov, da se planinstvo uvrsti med nevarne športe. V kolikor bi se ta predlog uresničil, bi bili vsi ljubitelji gora ob morebitni nesreči v neenakovrednem položaju v primerjavi z ostalimi poškodovanci v drugih nesrečah, predvsem na področju plačila dela zdravljenja in deleža bolniškega nadomestila. Glede na to, da je planinstvo v vseh izraznih oblikah dostopno širokemu krogu državljanov Slovenije, ki s tem ohranjajo tudi dobro zdravstveno stanje, bi uvedba takšnega zakonskega določila zagotovo povzročila, da bi se državljani in državljanke še manj gibali v naravi in bi se s tem dolgoročno poslabšalo splošno zdravstveno stanje.

Čeprav stroške reševanja v slovenskih gorah za svoje državljane krije država, pa to še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamo neodgovorno ter da smo neustrezno usposobljeni in opremljeni. Zato morajo biti s strani države jasno določena merila, po katerih se presoja upravičenost plačila morebitnega reševanja v "spornih" primerih. Z razvojem tehnologije, posebno še telekomunikacij, se je v zadnjih letih med obiskovalci gora močno povečal lažni občutek varnost, ker lahko v primeru nesreče ali druge nepredvidene situacije, preko mobilnega telefona pokličejo na pomoč gorske reševalce. Zaradi tega se je s strani posameznih obiskovalcev gora povečala tudi stopnja pripravljenosti za tveganje. Zato v Planinski zvezi Slovenije priporočamo, da se že pred odhodom temeljito pripravimo na obisk gora in izberemo naši usposobljenosti primerno turo. Pomembna je tako ustrezna psiho-fizična priprava, ustrezen izbor opreme ter da preverimo razmere na področju, kamor se odpravljamo. V kolikor smo to opravili, smo na zelo dobri poti, da bo naš obisk gora varen in poln prijetnih doživetij.

Seveda pa ne smemo vseh primerov, ko obiskovalci gora nepoškodovani pokličejo na pomoč, primerjati z izkoriščanjem tehnologije ter dobrega in predvsem brezplačnega sistema reševanja v gorah. Gore so kljub dobri predhodni pripravi lahko zelo nepredvidljive in to je verjetno izkusil že skoraj vsak obiskovalec gorskega sveta. Zato moramo tovrstne primere ocenjevati tudi  iz vidika morebitnih posledic, lahko tudi zelo hudih, ko se nekdo zgolj zaradi grožnje po plačilu reševanja odloči, da kljub veliki stiski ne bo prosil za pomoč za to usposobljenih reševalcev. Presoja teh primerov zagotovo ne more biti plod pavšalnih ocen, posebne še, če te ocene niso podane s strani strokovnjakov. Zavedati se moramo, da večina nesreč izvira iz človeka samega, zato so vsa zunanja presojanja ravnanj preenostavna in prepovršna, pa čeprav so dobronamerna.

Glede na to, da je v Sloveniji reševanje v gorah za državljane Slovenije zagotovljeno in krito s strani države, ni potrebe, da bi bili člani planinske organizacije zavarovani tudi za primer reševanja v naših gorah. So pa vsi člani planinske organizacije zavarovani za primer reševanja v tujih gorstvih, kjer je višina zavarovalnega kritja stroškov reševanja od 2.712 EUR do skoraj 8.000 EUR. Kritje je seveda odvisno tudi od višine članarine, ki je za posamezno kategorijo članstva različna. Članarina v planinski organizaciji, poleg zavarovanja za primer reševanja, vključuje tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti. 

Paketi ugodnosti za člane planinskih organizacij pri nas in v državah Alpskega loka so med sabo težko primerljivi, saj ponujajo različne ugodnosti, prilagojene posameznim ciljnim skupinam. Ocenjujemo, da za vrednost plačane članarine v Sloveniji vsak član prejme ugodnosti, ki so primerljive s ponudbo iz tujine. Seveda je vedno možno stvari še izboljšati, zato se bomo v Planinski zvezi Slovenije v prihajajočem zimskem času posvetili temeljiti analizi primerljivosti članarin in zavarovanj za člane planinskih organizacij s področja Alp. V osrednji planinski organizaciji smo že pričeli s pripravo prenova sistema članarine, ki bo stopil  v veljavo leta 2012, hkrati pa bomo v sodelovanju z našo zavarovalnico že za leto 2011 poskušali članom ponuditi še ugodnejše pogoje pri zavarovanjih.

Na našem trgu je možno najti širok spekter zavarovanj za različne namene. Nekatere zavarovalnice ponujajo zavarovanja s področja planinstva in alpinizma tudi za individualne osebe, a so tovrstna zavarovanja tudi zaradi majhnosti našega trga manj ugodna, kot so primerljiva zavarovanja v sosednjih državah.

Zato priporočamo vsem obiskovalcem domačih in tujih gora, da se včlanijo v planinsko organizacijo, kjer bodo poleg obsežnih zavarovanj prejeli še številne ugodnosti, kot so popusti pri spanju v planinskih kočah v Alpah in Pirenejih, popust pri nakupu planinske opreme in planinskih edicij, v nekaterih primerih pa tudi naročnino na osrednjo planinsko revijo, Planinski vestnik.

V zaključku naj omenimo, da bosta Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije še v letošnjem letu podpisali dogovor o sodelovanju in da bosta ustanovili skupen odbor Gore in varnost, ki bo obravnaval in pripravljal skupne usmeritve na področju preventive in reševanja v gorah. S tem bosta organizaciji tako na formalni kot na vsebinski ravni močno povečali stopnjo sodelovanja in s tem skupaj zagotavljali ugodnejše pogoje za večjo varnost obiskovalcev gorskega sveta.

Bojan Rotovnik,
predsednik PZS

Komentiraj (5):

Franc Štibernik, petek, 22. oktober 2010, ob 11:44

Predsednik PZS piše:
"Čeprav stroške reševanja v slovenskih gorah za svoje državljane krije država, pa to še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamo neodgovorno ter da smo neustrezno usposobljeni in opremljeni. Zato morajo biti s strani države jasno določena merila, ..."

Pa se spet sami postavljamo v neenakoprven položaj. Ne samo za gore, za vsa področja krije stroške zavarovanja država, zato predsednik, ne prosi, da nam določijo merila. Če so merila že potrebna, potem to velja za vse kategorije ne samo za tiste, ki radi zahajajo v gore.
Takšno razmišljanje je že napeljalo odgovorne za reševanje, da so pričeli izstavljati račune. krepko pa so jim s svojimi izjavami pomagali še reševalci.
Storimo čimveč na izobraževanju članstva, opremo poti, usposabljanje članstva. Poudarimo zasluge članov PZS, da se lahko stotisoči pohodnikov, ki niso člani PZS, varno sprehaja po naših gorah.
Če pa že razmišljate o kriterijih se je potrebno vprašati tudi, ali sta obiskovalec, ki se kot član PD usposablja tudi za varno hojo in nedeljski izletnik , enako psihofizično pripravljena in usposobljena?
Potegnite iz arhivov tudi vso dokumentacijo, ki je bila s strani PZS že poslana na naslove državnih organov in člane obvestite, kaj konkretno ste storili v tem zadnjem primeru.

Boris Sedej, petek, 22. oktober 2010, ob 14:43

Veliko lepih besed, katerim je pa verjetno nekoliko težje verjeti, če te doma čaka položnica s štirimestim evrskim številom. Reklama za članske ugodnosti je v tem primeru milo rečeno neokusna.

Edvard Grabrijan, petek, 29. oktober 2010, ob 12:22

citat "... v Sloveniji reševanje v gorah za državljane Slovenije zagotovljeno..."

In če nisi državljan Slovenije?

Dejan Inkret, petek, 29. oktober 2010, ob 14:10

In če nisi državljan Slovenije?

... imaš pa itak zastonj.

Boštjan Fon, sobota, 30. oktober 2010, ob 19:11

»In če nisi državljan Slovenije?

... imaš pa itak zastonj.«

Ne bo držalo, saj osebno vem za primer Madžarov, izgubljenih okoli Triglava in Belgijcev - skavtov iz Loga pod Mangartom, prvi so dobiliračuna za okoli 3350 evrov, drugi pa po odredbi belgijskega sodišča 2800 evrov.

Dejansko pa bi sedaj javno vrgel rokavico krovni planinski organizaciji, pa ne kot pobalinsko izzivanje temveč kot izziv za nediplomatsko okinčano debato:

Ali nam lahko pojasnite in transparentno opišete kakšno zavarovanje, od katere zavarovalnice in za kakšna reševanja je primer, ki ga opisujete kot: »...Zato priporočamo vsem obiskovalcem domačih in tujih gora, da se včlanijo v planinsko organizacijo, kjer bodo poleg obsežnih zavarovanj prejeli še številne ugodnosti, kot...«

Katera so ta obsežna zavarovanja?
Za helikoptersko posredovanje ali ne?
Ko si poškodovan ali ne?
Če si se zaplezal ali ne?
Če si zgrešil smer/pot/turo ali ne?
Če si poškodovan na brezpotju ali ne?
Če si reševan na planinski poti, ki je opisana v Zakonu o planinskih poteh ali izven nje?
Če imaš na turi planinskega/gorskega vodnika ali brez njega?
Če imaš ustrewzno opremo (in jo seveda znaš uporabljati) ali pa si brez nje?
...

In še je primerov, ki bi lahko bili opisani, opredeljeni in natančno določeno zavarovanje ali ne. Po mojem skromnem mnenju bi se lahko ob popolnoma jasno postavljenih pravilih vsak gornik sam odločil, ali bo šel v tveganje ali ne, bo poklical 112 ali ne in predvsem bi bilo po mojem razmišljanju s tem, da bi imeli jasno zapisane pogoje zavarovanja tudi preventivno opravljenega ogromno.

eXTReMe Tracker