Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 16.10.1975

16.10.1975

Svečana podelitev značk
PD PREBOLD bo skupaj z meddruštvenim odborom za savinjsko pot v nedeljo, 19. oktobra, svečano podelilo značke za opravljeno savinjsko in trimčkovo značko. Prireditev bo ob 9.20 uri v planinskem domu pod Reško planino, podelili pa bodo
gibližno 50 značk savinjske poti. Dnevnike z dokaznimi žigi lahko predlože planinci tik pred proslavo. Dostop do Reške planine je iz Prebolda in Trbovelj.

Piknik pod Bočem
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi sklepni izlet sezone, in sicer piknik pod Bočem, ki bo v nedeljo, 19. oktobra. Odhod z vlakom z glavnega kolodvora ob 7.05. Vsak udeleženec naj si kupi nedeljsko vozovnico do Lipoglava. Povratek po dogovoru. Prijave z vplačilom 25 dinarjev v društevni pisarni v četrtek, od 17. do 19. ure ter v petek od 14.30 do 15.30. Izlet, ki ga bo vodil Anton Sinrajh, bo ob vsakem vremenu.

Po zamejski Koroški
PD KOZJAK MARIBOR priredi tradicionalni izlet z avtomobili, in sicer po zamejski Koroški. Zbor bo v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri na Slomškovem trgu, nato vožnja do Poštarske koče pod Uršljo goro (prenočišče). V nedeljo; 26. oktobra, ob 7. uri odhod. Pri Holmcu prestop državne meje, zatem skozi Žitaro ves in Borovnico do Sel; odtod vzpon na Setiče (1922 m) - 3 ure hoda, ali na Košutnikov turn (2136 m) - prav tako 3 ure hoda. Povratek proti večeru. Cena vožnje in prenočišča je 100 dinarjev. Hrana iz nahrbtnika. Izlet bosta vodila Franček Vogelnik in Jože Marolt. Prijave sprejema mladinski odsek PD Kozjak, Maribor, Orožnova 2, na rednem sestanku v torek od 19. ure dalje.


Ponatis vodnika Kamniške in Savinjske Alpe

Planinski vodnik Kamniške in Savinjske Alpe, ki ga je izdala Planinska založba leta 1973, je v celoti pošel. Zaradi tega že pripravljajo njegov ponatis; druga izdaja naj bi bila izgotovljena prihodnje leto.
Da bi bila nova izdaja vsebinsko bolj dodelana in da bi v njej odpravili napake in pomanjkljivosti, prosita avtor in urednik vse planince, ki imajo kakršnekoli pripombe k prvi izdaji, da jih do 31. decembra 1975 pošljejo neposredno na avtorjev naslov: PETER FICKO, CANKARJEVA 2 b, 63320 Velenje.


Koče zapirajo
Zaprli so kočo pri sedmerih Triglavskih jezerih, zavetišče pod Špičkom in Frischaufov dom na Okrešlju. Kočo pri izviru Soče bodo zaprli 20., Tičarjev dom na Vršiču pa 25. (ne 15.). oktobra. Čez zimo bo tako na Vršiču odprta le Erjavčeva koča.


 

četrtek, 16. oktober 1975, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1642

Večer, planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Zima prihaja; Pričakujejo 700 udeležencev; Planinski vodnik po šaleški poti - F.J.: Spominski pohod ob jubileju - Inko Bajde: Amsterdamske in berlinske gore v miniaturi; Kocbekova pot v novi obleki; Letošnje slovo na Okrešlju - Obvestila: Izleti; Ponatis vodnika Kamniške in Savinjske Alpe; Koče zapirajo.

Zima prihaja


10. ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA


Dočakali smo novih 64 strani Planinskega vestnika. Njegova naslovna stran  Jožeta Dolničarja barvni posnetek jesenskega Bleda z zasneženimi Karavankami v ozadju - daje slutiti, da do zime ni več daleč.
Oktobrska številka se začenja s prvonagrajenim sestavkom ob 80 - letnici Planinskega vestnika; to je bogato ilustriran sestavek Toneta Wraberja, ki opisuje malo znan vrh v Julijcih - Morež. Franček Vogelnik je prispeval zanimiv potopis o letošnjem vzponu na Olimp in Parnas, Miha Potočnik pa se spominja umrlega planinca in alpinista Karla Korenine. Bine Mlač je slikovito orisal "dve zajedi": prva iz leta 1970 je plezarija v Kugyjevih Julijcih onkraj meje (Viš, Nabojs in Poliški Špik), druga iz leta 1972 pa plezarija v Untergabelhornu blizu Matterhorna. Alpinisti bodo z zanimanjem prebrali dva zapisa s skupnim naslovom Prvič v Centralne Alpe; prvega - Z motorjem - je prispeval Franc Hribernik, drugega - Chardonnet in Argentiere - pa Slava Mrežar. Zanimiva sta tudi sestavka Mitje Koširja o vzponu na "ognjeno goro" - Heklo na Islandu - ter Lada Božiča zapis o zadnjem delu transverzale - Čez Javornik in Strmec. Petega septembra letos je minilo sto let, kar je bil Julius Kugy prvič na Triglavu; Vilko Mazi je o tem povzel zapis iz PV 1948. Dve težki smeri v Štruci je z naslovom Obleganje opisal Stane Klemenc, medtem ko Urša Kolenc nadaljuje slikovito pripovedovanje o KPD (Kolenčevem planinskem društvu). Pojem "gora ni hotela" pomeni v jeziku alpinistov, da se je plezalec sicer ponesrečil, vendar gora ni hotela njegove smrti; s tem naslovom sta opisala dve nesreči Bojan Koren (Poševna zajeda v Velikem Draškem vrhu) in Drago Bregar (V triglavski steni).
Društvenih novic je v oktobrski številki PV sedem, alpinističnih devet, trije zapisi so iz varstva narave in prav toliko o novostih iz planinske literature. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov pa je objavljena severozahodna stena Velikega Špičja.
Na štirih straneh priloge s planinsko fotografijo so objavljeni posnetki Janka Vaniča (1), Marjana Garbajsa (4), Toneta Wraberja (1) in Franca Ekarja (1).

M. CILENŠEK

Pričakujejo 700 udeležencev


PRIHODNJE LETO BO NA POHORJU XVI. ZLET PLANINCEV ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE - PRIREDITELJ ZLETA JE PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR MARIBOR


Planinci železničarji iz vse Jugoslavije so vključeni v 15 železničarskih planinskih društvih. In vsako leto se ti planinci srečajo na velikem zletu, ki ni samo manifestativnega in družabnega značaja, temveč zajema tudi tekmovanja v planinskih veščinah in raznoterih spretnostih.
V tem ko je bilo letošnje, XV. srečanje na Fruški gori, bo XVI. zlet planincev železničarjev Jugoslavije prihodnje leto na Pohorju. Prireditelj XVI. zleta bo planinsko društvo Železničar Maribor, zlet pa bo od 2. do 4. julija. Ker se vsakoletnega srečanja jugoslovanskih planincev železničarjev udeleži zelo veliko ljudi - pri PD Železničar Maribor načrtujejo, da se bo zleta '76 udeležilo 700 planincev -, je treba za tako množico oskrbeti primeren prostor za postavitev šotorov. Glede na to, da je bilo PDŽ Maribor že prireditelj VIII. zleta - leta 1968 je bil ta zlet pri Ribniški koči na Pohorju -, so se sedaj odločili, da bodo za prihodnje leto izbirali med Tremi kralji, Arehom, Roglo in Pungartom. Tabor za 700 ljudi bo namreč, pravcato platneno mesto, in za tako veliko naselje mora biti primeren tudi teren.
Planinci železničarji iz vse Jugoslavije se bodo na zletu pomerili v orientacijskem pohodu, vlečenju vrvi, prenašanju vode in drugih praktičnih veščinah, tekmovanje pa bo zajemalo tudi šaljive prvine - skakanje v vrečah, tolčenje z lonci, vriskanje in ukanje idr. Oba večera bodo planinci zakurili tudi taborne ognje.
Običaj je že, da prineso udeleženci šotore in ležišča s seboj, prireditelj pa poskrbi za hrano. Pri PD Železničar Maribor zagotavljajo, da bo vsak udeleženec prejel po tri obroke hrane na dan; seveda bo hrana čisto planinska: preprosta, toda okusna in kalorična, npr. enolončnica s kranjsko klobaso ipd.
Za zlet bo prireditelj pripravil posebne žige, vsak udeleženec pa bo prejel tudi spominsko značko.

M. CILENŠEK

Planinski vodnik po šaleški poti
V petek, 10. oktobra, je izšel leto dni pričakovani vodnik po šaleški planinski poti. Obsežna knjižica formata 10,5 x 14,5 cm skorajda ni več vodnik, kakršnih smo vajeni; to je. mala enciklopedija hribov okrog Velenja. Knjižica namreč obsega 112 strani besedila, zatem so prostorčki za odtise žigov in končno oglasi organizacij združenega dela, ki so s tem prispevale denar za izdajo publikacije. Na koncu je vodniku priložen tribarvni shematski zemljevid šaleške planinske poti, ki so jo bili odprli natanko pred letom dni - to je 10. oktobra 1974, na lanski praznik občine Velenje.
Avtorica vodnika je Danica Ževart, vodnik pa je izdalo planinsko društvo Velenje. Vodnik je razdeljen na splošni del (Vodniku na pot, Šaleška planinska pot, Pravila šaleške poti. Planinstvo v Šaleški dolini in Šaleška dolina; splošni del obsega 32 strani) ter na opis poti (opisa je 80 strani).
Vodnik po šaleški poti in dnevnik s te poti lahko naroče planinci pri PD Velenje, 63320 Velenje. Dnevnik stane 10 dinarjev, za vodnik pa cene še ne morejo določiti, ker še niso prejeli računa iz tiskarne. Zato bo društvo razpošiljalo vodnik in dnevnik po povzetju.
Obširneje bomo spregovorili o šaleški planinski poti, ko jo bomo v celoti predstavili v podrubriki Planinske koče in poti.

M. C.

Spominski pohod ob jubileju
Pred dnevi je PD Zabukovica proslavljalo srebrni jubilej. Ob tej priložnosti so priredili pohod ob spomenikih iz narodnoosvobodilnega boja. Pohod se je začel v Grižah, končal pa pri planinski postojanki Horn. Udeležilo se ga je 240 planincev in pionirjev; samo z osnovne šole Griže jih je bilo 113. Med pohodom so člani zveze borcev govorili udeležencem o dogodkih iz naše narodne revolucije. Na proslavi, ki je bila po končanem pohodu, so podelili 35 zlatih in 6 srebrnih čeveljčkov, 4 značke za prehojeno šaleško, 9 za zasavsko, 16 za koroško in 36 za trimčkovo planinsko pot. Pohod je bil vključen v akcijo HODI; v ta namen je vsak udeleženec dobil trimsko značko.

F. J.

Amsterdamske in berlinske gore v miniaturi

Umetni plezalni vrtci rastejo kot gobe po dežju. Pisali smo že o njih, sedaj pa lahko spisku dodam še dva, a žal, ne pri nas. Velemesto Amsterdam je dobilo alpinistični vrtec v zidanem stolpu, kjer se vsako soboto shajajo nizozemski alpinisti in se urijo v sodobnem tehničnem plezanju. Vselej jih občuduje množica ljudi, ki jim zastaja dih, ko opazujejo zapletene plezalske manevre. Amsterdamski alpinisti razmišljajo tudi o umetni gori, ki bi jo postavili v bližini Zuiderskega jezera.
Berlinčani se postavljajo z veliko umetno steno iz jekla in betona, za katero so morali odšteti 100.000 mark. Ta plezalski paradiž, v katerem je mogoče našteti kar 50 različnih smeri, je dolg 16 in širok 3,75 m. Ima tri vrhove, visoke 4,5, 7,5 in 9,5 m. V Nemčiji je cela vrsta takih plezalnih vrtcev - samo v Muenchnu so trije. In kdaj se bomo lahko s čim podobnim pohvalili tudi mi?

I. BAJDE

Kocbekova pot v novi obleki
Člani letošnje alpinistične odprave v Kavkaz iz Kranja so se pred odhodom zavezali, da bodo pomagali tudi pri delu v društvu. Doslej so opravili že več uspešnih delovnih akcij, ki so se nanašale predvsem na obnovo in popravilo nekaterih planinskih poti na njihovem območju. Tako prizadevnost je treba posebej pohvaliti, saj vsi dobro vemo, da je še veliko planinskih poti, ki so zanemarjene in slabo označene.
Preteklo soboto in nedeljo so kranjski alpinisti urejali staro in opuščeno Kocbekovo pot na Križ ter Rinko. Pot so na novo markirali in očistili ter zabili veliko novih klinov. Kmalu bo pot nared, pritrditi je namreč treba le še 150 m jeklene vrvi. Na vrhu, ki bo vključen v novo transverzalo - kranjski vrhovi, so namestili skrinjico z vpisno knjigo in žigom.

I. B.

 Letošnje slovo na Okrešlju
Lepi jesenski dnevi so se nenadoma spreobrnili, sneg je pobelil vrhove - adijo poletna alpinistična sezona!
Tisti, ki smo se v petek odpravili v Logarsko dolino in na tihem upali v izboljšanje vremena, smo bili krepko presenečeni. Snega ni manjkalo niti pri slapu Rinka in tako so načrti padli v vodo. Tudi celjski reševalci in alpinisti, ki so nameravali izvesti reševalno vajo v spodnjem delu Igličeve smeri v Mali Rinki, so se morali zadovoljiti le s sklepnim delom na Okrešlju. Z običajnim vsakoletnim ceremonialom so namreč v nedeljo zaprli tudi Frischaufov dom na Okrešlju.
Kljub slabemu vremenu je Logarska dolina zvabila veliko izletnikov, ki so se razigrano kepali z novim snegom; ta je nenajavljen povzročil veliko zmedo tudi v prometu, še posebno na gorskih prelazih. Kmalu bomo morali namazati smuči.

I. Bajde

eXTReMe Tracker