UO PZS: poročilo načelnika za obdobje 2002-2006
Poročilo načelnika
Komisije za planinske poti UO PZS
za mandatno obdobje 2002-2006
Komisija za planinske poti Upravnega odbora PZS (v nadaljevanju KPP) je v tem mandatnem obdobju imela 21. rednih sej, 4. razširjene seje, 7. sej Tehnične podkomisije, 5. sej Podkomisije za kataster planinskih poti in dokumentacijo in 4. seje Podkomisije za usposabljanje. V letih 2002 in 2004 sta bila izvedena Zbora markacistov, ki jih komisija po Pravilniku KPP dolžna organizirati vsaki dve leti.
V okviru KPP deluje 12 odborov za planinske poti, ki so iz leta v leto bolj aktivni. Predvsem se moram zahvaliti vsem vodjem odborov saj so s svojih zgledom veliko pripomogli, da je delo po društvih na tako zavidljivem nivoju. Vsi odbori vsaj enkrat letno pripravijo letna srečanja, ki so vse bolj kvalitetna in obiskana. Več podrobnosti o takih srečanjih lahko preberete v Obvestilih PZS 2003 št.6/ str. 23 in 24.
Tehnična podkomisija pri KPP namenja poglavitno skrb vzdrževanju in popravilu visokogorskih poti. Tako je bilo v tem mandatnem obdobju izvedenih 33 akcij. Pri tem je treba po-sebej poudariti pomoč Slovenske vojske, ki nam omogoča prevoze materiala in strojne opreme do delovišč. Tehnična podkomisija vsako leto organizira poleg rednih sej še analizne sestanke delovnih akcij. Ti sestanki so bili na Vršiču, Nazarjih, Koči pri Savici in Kamniški Bistrici. Ob zaključku sezone se redno opravi inventura strojne in osebne opreme ter se pripravi spisek za nabavo amortizirane ali poškodovane opreme in ostalega materiala.
Podkomisija za usposabljanje glede na prijave iz planinskih društev izvaja tečaje za markaciste PZS. Tako je bilo v obdobju 2002 – 2006 organiziranih 12 tečajev s skupno 266 tečajniki. Poleg teh tečajev je bilo organiziranih še deset zaključkov tečajev z delom na te-renu in podelitvijo značk.
V tem mandatnem obdobju (dne 31. 08. 2004) smo s strani Strokovnega sveta za šport pri vladi Republike Slovenije dobili dokončno verifikacijo programov »Markacist PZS« in »Inštruktor markacist PZS«. V letih 2004 in 2005 sta bili organizirani strokovni srečanji inštruktorjev markacistov, obakrat v Mozirju. Leta 2002 smo izdali »Priročnik za markaciste«, ki je obenem tudi učbenik za markaciste. Ker je učbenik pošel, bo v letošnjem letu izdana 2. dopolnjena izdaja. Izvajamo pa tudi vnos vseh izšolanih markacistov v ŠPAK program.
Kljub neštetim težavam in včasih že skoraj neresnemu odnosu nekaterih planinskih društev nam je v tem obdobju uspelo sestaviti seznam planinskih poti. Ta seznam je bil objavljen v 1. in 3. številki lanskih Obvestil PZS. Vsa planinska društva so v lanskem letu tudi prejela zemljevide TDK 1:25.000 v katera vrisujejo svoje poti. To je že druga faza katastra planinskih poti. Za dokončni izgled katastra pa podkomisija za kataster planinskih poti in doku-mentacijo izvaja tudi poskusni digitalni vnos poti in preverjanje tras s pomočjo GPS aparatov. Pri tem nam pomagata Geodetski zavod in Inštitut za geodezijo.
Komisija si že vse od leta 1992 prizadeva za uvedbo enotnih usmerjevalnih tabel, katerih oblika in vsebina je usklajena z ostalimi evropskimi državami. Kar nekaj teh tabel je že nameščenih na terenu. Z novim izdelovalcem teh tabel je tudi kvaliteta dosegla evropski nivo. Obenem z izdelavo tabel uvajamo tudi ustrezen seznam tabel z označenimi stojišči, kar je še dodatna dopolnitev bodočega katastra planinskih poti.
Dne 7. decembra 2003 je bil v domu na Rašici ustanovljen odbor za obhodnice, ki skuša zbrati čim več podatkov o dejanskem stanju na teh poteh. Odbor je bil s sklepom komisije je bil ta odbor v letu 2004 uradno registriran in je sedaj del podkomisije za kataster. Vodja odbora je Niko Guid iz Maribora. Seznam obhodnic in pravilnik kako si lahko posamezne ve-zne in krožne poti pridobijo ta status je bil objavljen v Obvestilih PZS št. 6/2004. V začetku meseca marca 2005 je zaživela spletna stran Odbora za planinske obhodnice in akcije na Graph-srv.uni-mb.si/obhodnice.
Komisija se je glede na pomen vseevropske poti Via Alpina, ki povezuje 8 držav alpskega loka, lotila urejanja trase te poti in njenega opremljanja z usmerjevalnimi tablami in njenimi oznakami. Ker večina poti poteka po trasi SPP tako obenem urejamo tudi našo in evropsko najstarejšo vezno pot. Izdelano in posredovano na teren je tudi 25 panelov velikosti (ok. 80 cm x 60 cm), na katerih je Via Alpina podrobneje predstavljena. Predstavitev poti s priložnostno razstavo je bila tudi na Dnevu planincev 2005 v Kamniški Bistrici. Koordinator za to pot v KPP Peter Šilak je skupaj z predstavniki podjetja PRO PLUS iz Maribora pripravil gradivo o tej poti za področje Slovenije, ki ga je možno dobiti na Via-alpina.org.
Z ponovno ustanovitvijo Komisije za Evropske peš poti v letu 2000 in podpisom dogovora o vzdrževanju, financiranju in propagiranju evropskih pešpoti E6 in E7 na ozemlju Slovenije se tudi na tem področju zadeve izboljšujejo. S pomočjo planinskih društev in predvsem njihovih markacistov je na novo markiran in urejen precejšen del obeh poti. Tudi Zavod za gozdove s pomočjo koordinatorjev v posameznih območnih enotah ZGS precej prispeva k izboljšavi obeh poti. Predvsem skrbi za žige, vpisne knjige in ostali material. Predstavnik KPP Uroš Vidovič odgovoren za evropske pešpoti se vsako leto udeleži tudi skupščine evropske popotniške zveze (EWV). Letos bo preko naše države že drugič potekal evropohod. Več o aktivnostih na evropskih pešpoteh lahko preberete na Era-ewv-ferp.org.
V letu 2002 je potekala skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in podjetjem HELIOS ak-cija »Markirajmo Slovenijo« ki je bila tudi medijsko dokaj dobro pokrita. V letu 2005 pa je potekala Mercatorjeva akcija »Zberimo 15 milijonov za Triglav« v okviru katere smo uredili poti na Triglav in namestili nove usmerjevalne table. Upajmo, da bo takih akcij v bodoče še več.
Upravni odbor PZS je na svoji redni seji 3. decembra 2004 potrdil nov Pravilnik o Komisiji za planinske poti in Pravilnik o Knafelčevem priznanju in diplomi. Obenem sta bila izdelani obe novi priznanji.
V okviru ostalih dejavnosti so se člani KPP udeležili sestankov v Kranjski Gori, Sežani in Preddvoru glede povezave posameznih planinskih poti med Republiko Slovenijo na eni strani in Republiko Avstrijo oz. Republiko Italijo na drugi strani. Udeležili smo se tudi sestankov in ogledov glede ureditve poti na območju Kraškega roba ter Kozjanskega in Škocjanskega parka. Kar nekaj sestankov in raznih delavnic smo imeli tudi na Slovenski turistični organizaciji ob nastajanju Strategije pohodništva v Sloveniji in pripravi Strategije razvoja slovenskega turizma 2007 – 2011. Informacijam o aktivnostih glede nastajanja Zakona o planinskih poteh pa bo na zboru namenjena posebna točka.
To pa je le nekaj poglavitnih dejavnosti, ki smo jih v okviru KPP izvedli v zadnjih štirih letih. Seveda vse to ne bi bilo izvedljivo, če pri tem ne bi sodelovali vsi slovenski markacisti. Predvsem moram tu poudariti pomen dela na terenu, ki je zunanji odraz vseh naših prizadevanj. Za vso prizadevnost in pomoč se vam s tega mesta najlepše zahvaljujem in si obenem želim, da bi tudi v bodoče delovali tako kot doslej.
Tone Tomše