Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistične novice AN - 19.10.10

G-L: Doslej objavljene Alpinistične novice

torek, 19. oktober 2010, ob 00:00, Tomaž Jakofčič, ogledov: 2578

Sezona skalnega plezanja se poslavlja

Sezona skalnega plezanja v gorah se je minuli vikend močno približala koncu. - V nedeljo je sneg pobelil breg in v naše misli privabil spomine na prihodnost smučanja in plezanja v snegu. Nekateri so to kar hitro tudi udejanjili in na spletu sem opazil novico o prvem turnem smučanju v novi sezoni. Na Soriški planini ga je opravil, kdo drug kot večini pravih turnih smučarjev znani Rok Medja.

Za slovo od skalne sezone pa dve novici iz (pred)prejšnjega tedna.

Planja
Zelo zanimiv vzpon je prejšnji vikend opravila trojna naveza iz AO Rašica; Tina Leskošek, Simon Rakovec in Blaž Grapar. Preplezali so Zajedo hrepenenja (VII, 200 m) v južni steni Planje. Verjetno najbolj strma in gladka stena pri nas je bila v devetdesetih pogosto obiskan plezalni cilj, danes pa se je izgubila nekje vmes. Pretežka za 90 odstotkov plezajoče populacije in premalo ocenjena za tistih nekaj odstotkov, ki bi jo zmogli. Za ”osmice” pa že ne bodo hodili tako daleč, so kake tudi bližje cesti. V Dolomitih je razmerje skoraj ravno obratno, dobre tri ure se voziš in nato pol ure hodiš Tako nekako! A vsak, ki se vseeno spravi iz doline Zadnjice, se bo izleta še dolgo spomnil. Smeri tudi niso lahke in tudi kako zveneče ime si je že uspelo obrusiti zobe v monolitni črni steni.

Zajeda hrepenenja poteka po desnem vogalu osrednje stene in je tokratne ponavljalce nadušila prav toliko kot jih je prevela cela stena. Blaž je dejal, da so ocene sicer po stari šoli iz osemdesetih, zategnjene a jim to užitka ni skvarilo. Smer so zmogli v štirih raztežajih, sestopili pa preko vrha Planje.

Mali Grintavec
V sredo, 13. oktobra, sta Boris Sedej in Jure Laharnar (oba AO Idrija) plezla v vzhodni steni Malega (Bavškega) Grintavca. Za ogrevanje sta opravila najverjetneje prvo ponovitev smeri Avrikelj oziroma sta v zgornjem delu, kjer smer zavije levo po rampi, nadaljevala navzor po plošči do raza in nato po njem do roba stene (III).
Med malico sta si ogledovala steno in si zamislila novo linijo proti vrhu in jo tudi preplezala. Vstop je le nekaj metrov bolj desno od prej omenjene. V spodnjem delu poteka po škrapljastih ploščah direktno navzgor, na polici malenkost v desno in spet navzgor do manjše zajede (desno od velike zajede). Nekaj časa sledi zajedi, dokler se vrv ne izteče. Tukaj sta nehote naslednjim rodov pustila titanov klin V nadaljevanju smer zavije nekoliko v desno, pa spet direktno navzgor in proti vrhu plošče zavije v levo do zagruščene police tik pod borovjem. Sledi prečenje pod grmičevjem v levo, nato pa po razu še dva in pol raztežaja do vrha. SKala je vseskozi odlična a posebno po robovih žlebičev, kar ostra. Smer sta pomenovala po metulju – frendu, ki ga najprej sploh nista nameravala vzeti s seboj, nato pa sta prav tega največkrat uporabila. Torej naj bo Velikega metulja smer (IV+, 220 m).

Srečno!

Tomaž Jakofčič

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker