Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 02.10.1975

02.10.1975

Peca
PD MARIBOR MATICA priredi 4. in 5. oktobra izlet na Peco. Odhod v soboto, 4. oktobra, z vlakom ob 9.10 (z glavne železniške postaje) do Prevalj, naprej z avtobusom do Mošenika. Nato 1,5 ure hoje do koče na Pikovem (986 m) ter nadaljnje 3 ure hoje do doma na Peci (1665 m) kjer bomo prenočili. V nedeljo vzpon na vrh Pece (2126 m) in povratek v dom (skupaj 3 ure hoje). Odtod bomo šli po dolini Tople (mimo Florjana) v Črno ali Mežico. Nato z avtobusom do Dravograda in naprej z vlakom ali avtobusom v Maribor. Hrana iz nahrbtnika in tudi v domu. Izlet bo vodil Henrik Budja. Ob slabem vremenu izleta ne bo.

Čez Pohorje
PD KOZJAK MARIBOR, PLANINSKA SEKCIJA ŠTUDENT, priredi od 3. do 5. oktobra pohod čez Pohorje. Zbirališče bo v petek, 3. oktobra, ob 15. uri pri spodnji postaji pohorske vzpenjače. Prijave sprejema Študentski servis, Maribor, Ob parku 5, tel: 26-491, od 8. do 13. ure. Izlet bo vodil Alojz Zorko, Maribor, Tvrševa 23.


Koče zapirajo

Zaprli so že naslednje planinske koče in domove: planinsko postojanko na Mangartskem sedlu, Staničev dom in dom Planika pod Triglavom, Tržaško kočo na Doliču, Zasavsko kočo na Prehodavcih, kočo na planini Razor (do konca oktobra bo odprta ob sobotah in nedeljah), dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, planinsko postojanko na Šiji (bivšo karavlo na Kofcah), kočo na Loki pod Raduho ter kočo pod Ojstrico na Klemenči jami.
5. oktobra bodo zaprli Prešernovo kočo na Stolu, Valvasorjev dom pod Stolom in kočo pri Savici (slednja bo odprta ob nedeljah do konca oktobra), v tednu po 5. oktobru bodo zaprli Poštarsko kočo na Vršiču, 12. oktobra bodo zaprli Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, 14. oktobra Kovinarsko kočo v Krmi, 15. oktobra Tičarjev dom na Vršiču in 19. oktobra Kamniško kočo na Kamniškem sedlu.





 

četrtek, 2. oktober 1975, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1607

Večer, planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Tičarjev dom obnavljajo; Za slovo 100 enolončnic; Pot PP odklonjena - Inko Bajde: Obisk našim himalajcem; 28 vzponov in tri nove smeri - Izleti; Koče zapirajo.

Bovški zidarji na Vršiču


Tičarjev dom obnavljajo


APRILA JE VELIKANSKI PLAZ Z MOJSTROVKE PORUŠIL ČELNO STRAN TIČARJEVEGA DOMA NA PRELAZU VRŠIČU - MILIJON DINARJEV ŠKODE -KATASTROFA ZA JESENIŠKO PLANINSKO DRUŠTVO - PRISPEVAJMO ZA
OBNOVO DOMA!


Vsakih sto let prihrumi z Mojstrovke na Vršič bela pošast, ki pusti za seboj razdejanje. In prav letos je sneg zopet pokazal zobe: 1. ali 2. aprila je prihrumel z vzhodnega pobočja Mojstrovke ogromen plaz, ki je porušil velik del vršiškega lepotca - Tičarjevega doma.
ŽALOSTNA PODOBA
Helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve je 2. aprila letel od Kanina proti Ljubljani. Ko je letel nad alpskim prelazom Vršičem, je pilot videl, da se je zaradi snega udrla streha nad vhodom v Tičarjev dom, okoli pa je bila ena sama velika snežna gmota. Pilot je o tem takoj obvestil planinsko društvo Jesenice, ki je bilo zgradilo Tičarjev dom in ga tudi upravlja.
Že naslednjega dne se je odpravila na Vršič posebna komisija, v kateri je bil tudi društveni gospodar Tone Miklič. Podoba, ki se je prikazala jeseniškim planincem je bila strahotna: vse območje okoli doma je bila ena sama velika gmota zbitega snega, pod katero je bilo moč le slutiti ostanke porušenega doma. „Gospodar društva Tone Miklič se je tedaj skoraj razjokal," je dejala oskrbnica doma Milka Vengar.
Jeseničani pa zaradi izgube planinske postojanke niso postali malodušni. Kar kmalu so sestavili delovno brigado, ki se je že 1. maja odpravila na Vršič. Kolikšno razdejanje je povzročil sneg, bomo najlaže prikazali, če povemo, daje 40 planincev dva dni samo odmetavalo sneg iz ruševin - ne odmetavalo, temveč odkopavalo, ker je bil sneg trdno zbit. Planinci so prišli v dom skozi edino možno odprtino - skozi zadnje okno na južni strani podstrešja. In šele ko so odstranili sneg, so lahko ugotovili dejanske posledice nesreče, ki je zadela dom, in tudi približno ocenili škodo.
Pred nesrečo je nekaj dni neprekinjeno snežilo: snega je zapadlo toliko, da je bil kiosk s spominki tik nad prelazom pokrit z dva metra debelo snežno odejo. In tedaj je pršič - sicer mehek kot puh, toda zaradi gostote in hitrosti, s katero je kot plaz zgrmel z Mojstrovke, težak in zbit - v nekaj trenutkih uničil ves severozahodni del Tičarjevega doma. Poleg tega da se je tedaj v samem prelazu zbila 14 metrov debela gmota snega, je nastal še zračni vrtinec, kije na južni strani prelaza izruval precej dreves.
MILIJON DINARJEV ŠKODE
Za jeseniške planince je pomenila porušitev Tičarjevega doma pravcato katastrofo. Dom namreč ni bil zavarovan proti plazovom, saj so to zavarovanje uvedli šele kasneje.
In kaj je bilo pravzaprav poškodovano? Porušena je bila vsa čelna stran: zlomljeni sta bili betonski plošči v prvem in drugem nadstropju, o stopniščih ni bilo ne duha ne sluha, v pritličju sta bila porušena hodnik in mala jedilnica, v prvem in drugem nadstropju sta bila porušena prva dela hodnikov, porušene so bile štiri spalnice in pisarna doma, prav tako je plaz uničil stranišče v prvem nadstropju.
Daleč okoli doma je ležala oprema: postelje, mize, stoli, posteljn ina.
Sreča v nesreči je bila, da je bil dom v času nesreče zaprt in tako v njem ni bilo nikogar. Če pa bi bili tedaj na Vršiču smučarji,  ki sicer zelo radi zahajajo v ta smučarski raj, bi bilo zaradi plazu veliko smrtnih žrtev.
OBNOVA DOMA
Oskrbnica Tičarjevega doma, 60-letna Milka Vengar, je dejala: „Za naše društvo je to res pravcata katastrofa, zlasti še, ker bremeni obnova tako frekventne točke, kot je Tičarjev dom, naše društvo in planinsko zvezo Slovenije. Škoda je sicer zares ocenjena na milijon dinarjev, toda kdaj bo dom povsem obnovljen, je težko reči. Pesti nas pač večno pomanjkanje denarja."
Na vprašanje, ali bodo dom sedaj kaj spremenili, je Milka Vengar dejala, da bodo čelno stran ojačali z armiranim betonom, in v ta namen na čelni strani ne bo več balkonov. Drugih pomembnejših sprememb ne bo.
Dela pri obnovi vodita Stojan Valodi, podpredsednik PD Jesenice, in gospodar društva Tone Miklič. Veliko zaslug, da obnova nemoteno poteka, pa ima tudi oskrbnik doma Božo Wagner, ki je pri obnovi nenehno navzoč že od vsega začetka. "Gradbena dela izvajajo zidarji gradbenega remontnega podjetja iz Bovca," je na koncu poudarila oskrbnica Milka.
Leta 1913 so na prelazu slovenski gorniki postavili prvi planinski dom - kot protiutež Slovencem sovražni Vossovi koči (sedanji Erjavčevi koči), ki so jo bili zgradili nemško-avstrijski planinci. Novi dom so slovenski gorniki imenovali po enem izmed ustanoviteljev gorske reševalne službe, kranjskogorskem zdrav-
niku Josipu Tičarju. Natanko 50 let kasneje so odprli tik poleg starega novi, veliki planinski dom. Žal je novi dom rabil planincem in turistom le dvanajst let - tedaj pa je njegov čelni del porušil plaz z Mojstrovke. Toda prizadevni jeseniški planinci so se temeljito lotili akcije obnove: s sredstvi društva ter s pomočjo planinske zveze Slovenije bodo skušali dom čimprej obnoviti.
Naj pri tej veliki in težki nalogi ne ostanejo osamljeni! Le kdo še ni bil na Vršiču in tam užival - vsaj pol ure - v čistem goskem zraku in v čudovitem razgledu na Prisank in Mojstrovko, če se že ni odločil za daljše bivanje na tem zelo prometnem razpotju v naših Julijcih in za številne ture odtod? Zato bo vsak; še tako skromen prispevek, ki ga bomo poslali planinskemu društvu Jesenice za obnovo Tičarjevega doma, prizadevnim jeseniškim planincem zelo dobrodošel, in zanj bodo vsakomur iskreno hvaležni!

MILAN Cl LEN ŠEK


Za slovo 1001
Sto mladincev - 5O iz Rogatca in prav toliko iz Cerknice - je bilo v soboto na Prisanku. V tem ko je bilo v dolinah rahlo megleno, so mladi planinci uživali na 2457 metrih - toliko jih namreč „šteje" Prisank - v čudovitem razgledu in v toplem zgodnjejesenskem soncu.
Za slovo od letošnje planinske sezone so mladim rogaškim in cerkniškim planincem pripravili v Poštarski koči na Vršiču sto porcij enolončnice.

M. C


Pot PP odklonjena

Letos poleti sta znana slovenska gornika Uroš Zupančič in Dušan Vodeb izsledila prehod iz Planice proti Pokljuki - seveda po gorah. Omislila sta si novo vezano pot, ki bi prečila pobočja in grebene ter sekala obstoječe poti, imenovala pa naj bi se po svojih skrajnih točkah pot Planica-Pokljuka ali kratko PP.
Toda entuziasta, katerih zamisel je sicer vredna pozornosti, nista upoštevala osnovnih dejavnikov, ki so obvezni pri vsaki planinski poti: planinska pot mora namreč biti primerno nadelana, zavarovana in markirana, poleg tega mora zanjo biti zagotovljeno tudi vzdrževanje. Glede na to, da pri poti PP ni izpolnjena niti ena od navedenih zahtev, sporoča izvršni odbor planinske zveze Slovneije, da pot Planica-Pokljuka (PP) ni v sestavu planinskih poti. Zaradi tega odklanja PZS v zvezi s to potjo kakršnokoli obveznost, prav tako pa tudi ne odgovarja za morebitne težave, ki bi nastale v zvezi z njo.

M.C.

Obisk našim himalajcem


PRVI JUGOSLOVANSKI TREKKING BO STARTAL V NEDELJO


V eni izmed naših planinskih rubrik smo že napovedali prvi jugoslovanski trekking, sedaj pa dodajamo še nekaj podrobnosti o tem zanimivem potovanju v Himalajo.
Trideset jugoslovanskih planincev, med katerimi je celo sedem predstavnic „nežnega spola", bo krenilo na pot v nedeljo, 5. oktobra, z italijanskega letališča blizu Gorice. Prvi postanek bo v Rimu, zatem pa bo dolg polet do New Delhija, kjer bodo udeleženci prvič prenočili. Naslednji dan bodo nadaljevati polet v Katmandu, odtod pa z letalom do Tumlingtarja. Zadnji polet je za zdaj še negotov; odgovor nanj bodo lahko udeleženci dobili šele v Nepalu. Zavedati se je treba, da je trekking ekspedicija v malem.
Pot skupine planincev bo teoretično enaka poti, ki jo je že prehodila naša letošnja himalajska odprava. Le vzpon na koncu bo mnogo lažji in vrh precej nižji kot južna stena in vrh Makaluja. Skoraj polovica članov odprave je iz Ljubljane, šest jih je iz Zagreba, dva iz Radovljice, po eden pa iz Domžal, Idrije, Maribora, Poljan, Preddvora, Rogatca in Sežane, med katerimi je tudi veliko nekdanjih alpinistov. Potovanje bo trajalo več kot pet tednov, stroške pa bodo poravnali udeleženci sami. Planinska odprava bo tudi delovna, saj jih v Tumligtarju čaka dvanajst težkih nahrbtnikov, medtem ko je del opreme že v baznem taboru pod Makalujem. V zameno zanjo bodo naši planinci odnesli udeležencem VI. JAHO nekaj sveže hrane, da moralnega učinka pri tem niti ne omenjamo.
Zelo zanimivo in nevsakdanje, predvsem pa prijetno bo moralo biti srečanje alpinistov VI. JAHO s tridesetimi planinskimi tovariši iz domovine, ki bodo še polni „svežih" vesti od doma.

INKO BAJDE

28 vzponov in tri nove smeri


SKUPEN TABOR RAVENSKIH IN PREVALJSKIH ALPINISTOV NA RADUHI


Alpinistični odsek Ravne in alpinistična sekcija Prevalje sta se odločila za skupen tabor na Raduhi, kjer so pred dnevi opravili 28 vzponov in preplezali tri nove smeri. Med smerjo DD in desno od plat v Mali Raduhi sta Andrej Špilar ter Stanko Mihev speljala novo smer, ki sta jo imenovala mamina, ocena V do VI, trajanje 4 ure. Nato je sledila neimenovana smer, ocena II, ponekod IV, 200 m, 3 ure. Ta poteka med Stanetovo in Burjakovo smerjo v Veliki Raduhi. Preplezala jo je naveza Stanko Mihev-Vladimir Janet In še tretja, imenuje se steber, prav tako v Veliki Raduhi, ki sta jo plezala Andrej Špilar in Engelbert Vravnik. Za 300 m stene sta potrebovala 4 ure in izstopila na vrhu Raduhe. Ocena IV, ponekod V.
Ponovili so še naslednje smeri: ZZ, plate, desno od plat Zagorčevo in prečenje Raduhe.
Strokovna komisija pri TTKS Ravne na Koroškem pa sporoča, da se bo kmalu začela alpinistična šola za začetnike.

I.B.



 


 








 

eXTReMe Tracker