Alenka Mihorič 15.10.2010 07:29 4036 0

Ostal bo med pticami...

Prezgodaj je odšel dragi alpinist in zmajar Dušan Podbevšek – Dule.

Poznala sem te štiri mladostna leta, ko sva v gimnaziji v Kamniku skupaj gulila šolske klopi. Malo in počasi si govoril, toda tem več si naredil. Zgodaj so te zasvojile gore in o njih si pripovedoval z zanosom, ki se je čutil kljub tvojemu mirnemu glasu. Včasih si nas spremljal na izlet na kamniške vršace, katerih sleherni kotiček si poznal kot svoj žep. Dobro se spominjam zame zelo naporne ture preko Žmavčarjev na Skuto. A tvoje srce je hrepenelo k višjim ciljem. Po šoli smo se videvali na obletnicah, toda skromen, kakršen si bil, se s svojimi alpinističnimi podvigi nikoli nisi glasno hvalil. A smo te vsi občudovali, verjemi, precej bolj, kot smo znali pokazati. Čudila sem se tvoji vztrajnosti in vzdržljivosti ter požrtvovalnosti pri delu v gorski reševalni službi. Bil si najmlajši udeleženec odprave* v Himalajo, na Everest. Lani sem bila ob zapisanih člankih in televizijskih oddajah 30 let po odpravi prav ponosna, da te osebno poznam.
Ko sem spraševala, s čim se ukvarjaš za preživetje, si skromno odvrnil: »To in ono, se že kaj najde, na primer zmajarstvo«.
Modrina neba te je vedno silno privlačila. Zgoraj, višje in višje se je uresničeval tvoj notranji jaz, življenje na zemlji pa je teklo svojo pot in usoda je danes rekla zadnjo besedo. Z nami ostajaš le v mislih in neizbrisljivih spominih.
Počivaj v miru, duša naj se naužije večne modrine!

Vsem najbližjim, tvoji družini in prijateljem pa izrekam globoko sožalje.

Alenka

Dušan Podbevšek