Večer, planinci, alpinisti - Izleti; Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Rogaška gora; Viktor Kojc: Priznanje očetu in sinu; Inko Bajde: V naših stenah, VI. JAHO Prva sporočila.
Priznanje očetu in sinu
ZLATI ČASTNI ZNAK PZS ZA MIHAELA IN DANIELA ŠKORNIKA IZ RIMSKIH TOPLIC - V NEDELJO 70. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ MIHAELA ŠKORNIKA
Na letošnji 12. redni skupščini planinske zveze Slovenije v Ljubljani sta vzbudila pozornost imeni Mihael in Daniel Škornik. To sta namreč oče in sin, ki sta bila na tej skupščini odlikovana z zlatim častnim znakom PZS. To je vsekakor redek, če že ne izjemen primer. Na skupščini je bil navzoč le Daniel Škornik, ker je oče Mihael zaradi bolezni večinoma doma.
Daniela Škornika poznamo že dalj časa kot izredno agilnega dolgoletnega predsednika planinskega društva Rimske Toplice. Zaposlen je v celjski Kovinotehni, vendar je v prostem času s srcem in dušo planinski delavec, ki mu je Kopitnik nad Rimskimi Toplicami tako rekoč drugi dom. Seveda pa Kopitnik ne bi bil to, kar je, če na njem ne bi bilo novega, lepega planinskega doma, ki je delo požrtvovalnih planinskih delavcev iz Rimskih Toplic pa tudi iz Laškega. Da pa je prav v Rimskih Toplicah po vojni zaživelo tako prizadevno društvo, je v največji meri zasluga neumornega Mihaela Škornika, ki je vse sile namenil planinski organizaciji in Kopitniku. Ker pa bo oče Mihael v nedeljo slavil tudi 70. življenjski jubilej, je prav, da mu posvetimo teh nekaj vrstic v zahvalo za njegovo nesebično družbeno udejstvovanje, katerega plod sta novi planinski dom na Kopitniku in poleg tega še zelo aktivno planinsko društvo v Rimskih Toplicah.
Rodil se je 21. septembra 1905 v Loki pri Žusmu kot sin malega hribovskega kmeta. Krojaške obrti se je izučil v Hrastniku, leta 1928 pa se je preselil v Zidani most, kjer je odprl krojaško delavnico. Čeprav je zelo rad kolesaril, se je ob nedeljah z družino in sodelavci najraje odpravil na bližnje vrhove - Veliko Kozje, Lovrenc, Lisco, Straški hrib, Mrzlico, Kal in seveda na priljubljeni Kopitnik. Takoj po okupaciji se je vključil v NOB in opravljal delo obveščevalca, na področju Zasavja in Kozjanskega. Ker je bilo njegovo stanovanje v Zidanem mostu novembra 1944 zbombardirano, se je preselil v Rimske Toplice, kjer je nadaljeval obrt kakor tudi delo v NOB, po vojni pa se je takoj vključil v obnovo in delovanje na političnem področju v Rimskih Toplicah.
Organizirano planinsko delo je pričel leta 1953, ko je bil pobudnik in soustanovitelj planinskega društva v Rimskih Toplicah. Vsa leta od ustanovitve pa do nenadne bolezni je nepretrgoma požrtvovalno, vestno in marljivo deloval tako v društvu kakor tudi pri graditvi novega doma na Kopitniku. Ob sobotah in nedeljah pa je še dodatno opravljal delo dežurnega oskrbnika.
Za nesebično in požrtvovalno delo je že pred leti prejel srebrni častni znak PZS in PZJ, letos pa sta oba s sinom prejela zlati častnni znak PZS.
VIKTOR KOJC
V naših stenah
Vsi se pritožujejo nad letošnjim vremenom, tako tudi alpinisti, ki jim vreme vedno kakšno zagode. Toda podatki o vzponih so kljub temu razveseljivi. Pa si poglejmo, kakšna poročila smo dobili iz nekaterih odsekov! Celjski alpinisti poročajo, da so 30. avgusta njihovi člani in tečajniki opravili 120 ur prostovoljnega dela na Korošici, kjer so polagali kanalizacijo, plezali levo, desno in Lukmanovo smer v Dedcu, naslednji dan pa še Sarino poč, Pintarjevo in smer mimo votline. Naveza Vodišek - Jošt, ki se je mudila na Okrešlju, je splezala steber Križa, raz v Štajerski Rinki in Szalayev greben v Turški gori. Nič manj aktivne niso bile naveze, ki so taborile pri bivaku pod Ojstrico: kar dve sta ponovili Ogrinovo smer v Ojstrici, in sicer s kombinacijo ,,zmaja". Jošt in Vodišek sta se tokrat mudila v Julijcih, kjer sta v Mali Mojstrovki preplezala kamine in Deržajevo smer.
Zadnjo soboto in nedeljo so zopet ponovili „zmaja," naveza, ki je plezala v Herletovi smeri, pa je doživela nesrečo - padec zaradi zdrsa v prečki. K sreči se je ponesrečenec pri udarcu ob steno poškodoval le na kolenih in ne tudi po glavi; nosil je namreč zaščitno čelado. Izurjeni reševalci so ga kmalu potegnili iz stene. Drugi alpinisti celjskega AO so ta dan ponovili še Režkovo smer v Turški gori in vzhodno v Mali Rinki. Alpinisti iz Slovenske Bistrice so opravili šest vzponov v Štajerski Rinki, se povzpeli skozi Hudi Prask in prečili greben Mrzle gore. Člani AO Kozjak so plezali v Ojstrici in v steni Male Mojstrovke. Tržiški alpinisti se poleg težkih in redkih vzponov (teh imajo v letošnjem letu že lepo število lotevajo tudi lepih klasičnih smeri. Tak primer je Krušičeva smer v steni Špika (V, VI, 900 m), ki sta jo ponovila Borut Bergant in Slavko Frantar. Nič manj uspešni niso koroški alpinisti, o katerih smo letos že veliko pisali Tudi poročila, ki smo jih dobili od AO Kranj, kažejo na plodno dejavnost odseka v tem letu. Poleg mnogih smeri v domačih in tujih gorah ter odprave v Kavkaz so uspešno vodili in končali povratno srečanje s člani krimskega alpinističnega kluba Avantgarda (ZSSR). Odlični sovjetski alpinisti, ki so plezali v severni triglavski steni (Čopov steber, skalaško smer z ladjo Jugov steber ter bavarsko, tržaško, dolgo in kratko nemško smer, so se pohvalno v izrazili o organizaciji srečanja, naše stene pa ocenili kot tehnično in orientacijsko zelo zahtevne.
I. BAJDE
VI. JAHO
Prva sporočila
Medtem ko so v tv program uvrstili film o vzponu na Kangbačen in smo si prvi del tega filma v nedeljo z veseljem gledali, je že na poti naša VI. himalajska alpinistična odprava, katere cilj je Makalu. Dogodkov okrog Makaluja in nedokončane jugoslovanske smeri, ki so jo naskakovale številne naveze, se dobro spominjamo. Zato s še večjim zanimanjem sledimo vsemu, kar je v zvezi z našo zadnjo odpravo. Razdalja je velika, poročanje oteženo, toda kljub temu se vsi trudijo, da bi bilo obveščanje kar se da izčrpno. Zadnje poročilo smo dobili iz Khandbarija, od koder je ekspedicija potrebovala sedem dni. Z vremenom so kar zadovoljni. Edina nepredvidena ovira doslej je bila na reki Sabha Kola, ki je zaradi močnega naliva narasla za en meter in prekinila prevoz nosačev čez vodo. Sicer pa je zdravje ekipe dobro, enako tudi razpoloženje. Za zdaj še nimajo problemov s šerpami, z zveznim oficirjem pa so v zelo lepih odnosih. Tudi s kuhinjo in hrano so zadovoljni. Razen ene tatvine doslej niso zabeležili druge materialne škode. Do baze bodo predvidoma hodili še enajst dni, vendar računajo s poslabšanjem vremena, saj so gore povsem zabite z oblaki.
Tako se je glasilo poročilo, ki so ga bili poslali 25. avgusta iz Khandbarija.
Kmalu pa bo VI. JAHO začela pošiljati šifrirana sporočila prek najbližje policijske postaje (na meji s Tibetom), prek ministrstva in prek miss Hawley, kakor jo na kratko imenujejo Himalajci, ki je veza s svetom za številne ekspe-
dicije v osrčju Nepala, ter prek ambasade v New Delhiju. Številčne šifre bodo sestavljene iz 30 in več številk, med katerimi bodo tudi črke, ki bodo z uporabo
posebnega ključa lahko v celoti prikazale dogajanja na gori. Kakšno bo to poročanje in kako bo delovalo, bomo lahko spoznali že kaj kmalu.
INKO BAJDE
