Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 04.09.1975

04.09.1975

Pudgarsko

Kot nekako središče kroga, katerega obod sestavljajo Uršlja gora, Smrekovec, Raduha, Olševa in Peca, leži na Ludranskem vrhu ob vznožju Smrekovca v nadmor-ski višini 1060 metrov planinska postojanka Pudgarsko; To je logarnica gozdnega gospodarstva, kjer ima planinsko društvo Črna na Koroškem že deset let v najemu prostore za planinske dejavnosti Postojanko so lani obnovili.
Koča na pudgarskem je razmeroma skromna postojanka saj ima le dve sobi s po dvema ležiščema. Kljub temu pa v njej izredno gostoljubno sprejmejo vsakega planinca in tudi drugega gosta. Zaradi domačih dobrot, ki jih tod ponudijo - savinjski želodec, domačo suho salamo, kislo mleko z žganci, sirov zavitek in še kaj, slovi Pudgarsko tudi zunaj regionalnih meja Koroške. Okoli koče je velik travnik, na katerem je v letnih mesecih večkrat moč videti šotore tabornikov, pripadnikov predvojaške vzgoje ali planincev. Sicer pa je Pudgarsko kot nalašč za tiste, ki ljubijo mir. Okolico sestavljajo namreč izredno lepi smrekovi in jelovi gozdovi, polni gob in borovnic. Na najvišji točki v gozdu pa so črnjanski  športniki uredili trimsko stezo.
Za tiste, ki ljubijo daljše sprehode ali izlete, so privlačne ture na Kramarico in Smrekovec, na Komen ali pa čez Belo peč in Loko na Raduho in dalje na Grohot. Z vseh teh izletov bodo planinci deležni nepozabnih razgledov na dolino Bistre, na Uršljo goro, Peco in druge vrhove Karavank, na Pohorje, Paški Kozjak in Golte ter na Šaleško dolino, pa tudi na osrednje Grintovce in Julijske Alpe. Nekoliko oddaljena Raduha pa tako slovi kot vrh z najlepšim razgledom v severni Sloveniji. Neposredno s Pudgarskega resda ni posebnega razgleda - razen na vrh Pece, ki štrli na severu iz doline. Zato pa je pol ure od doma  ob cesti proti Črni redka naravna znamenitost: najevska lipa.Podatki o njej si nasprotujejo: eni trde, da je lipa stara 700, drugi 400 let; nekje pravijo, da je obseg debla 11, drugod 13,5 metra. Eno drži:  če bi jo hoteli objeti z iztegnjenimi rokami, bi moralo stopiti skupaj vsaj deset ljudi! Lipa je pravzaprav sestavljena iz dvanajstih lip, ki so zrasle v eno, in v votlem deblu je prostor, kamor bi lahko spravili celega vola! Najevska lipa je kot največja lipa na Slovenskem zaščitena kot naravna znamenitost.
Do koče na Pudgarskem sta iz Črne na Koroškem speljani dve cesti: po dolini Bistre je do koče osem, po cesti proti Spodnjemu Javorju pa dvanajst kilometrov. Daljša cesta vodi mimo najevske lipe. Na cesti skozi Bistro je po štirih kilometrih križišče: leva smer vodi na Pudgarsko in dalje na Smrekovec, desna pa po znani Solčavski panoramski cesti proti Raduni in Logarski  dolini. Obe cesti na Pudgarsko sta prevozni za vsa vozila, in to vse leto, tudi pozimi; prav zaradi tega je planinska postojanka na Pudgarskem odprta neprekinjeno.Peš pot iz Črne na Pudgarsko vodi mimo Prhanije; pot je dolga dve in pol ure. Po cestah pa je treba do koče pešačiti tri do tri in pol ure.
Planinske postojanko na Pudgarskem je lani obiskalo 3050 ljudi. 

 M. CILENŠEK

Pongrac
PD MARIBOR MATICA prireja v nedeljo, 7. septembra, izlet na obmejni Kozjak - na Pongrac. Odhod z avtobusom izpred kolodvora ob 6,30 do Brezna. Peš po Brezenskem jarku na Pongrac. Povratek popoldne čez Brezni vrh in skozi Potočnikov jarek v Podvelko ter z avtobusom nazaj. Hrana iz nahrbtnikov.
Ob slabem vremenu izleta ne bo. Izlet bo vodil Mirko Šoštarič.

 

 


 

 

 

 

četrtek, 4. september 1975, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1981

Večer, planinci, alpinisti - Izleti; Milan Cilenšek: Planinske koče in poti -Pudgarsko; Dragocen priočnik; Višek vandalizma;  F. Pačnik: Lovrenčani v naših Alpah; Inko Bajde: Docenti tudi v alpinizmu?

Višek vandalizma


NA VRHU TRIGLAVA SO UKRADLI ŽIG


Zvedeli smo, da so minuli teden na vrhu Triglava ukradli žig, ki je sicer z verigo pripet na skrinjico, v kateri sta tudi blazinica in zvezek za vpis imen.
Že dejstvo, da mora biti žig pritrjen z verigo, nam ne more biti v ponos. Da pa žig kdo kljub temu ukrade - to je, višek nesramnosti in vandalizma v gorah! Tat naj samo pomisli, koliko napora mora premagati vsakdo, preden pride na najvišji vrh Jugoslavije. Pomisli naj tudi, da je med udeleženci veliko takih, ki so se za vzpon na Triglav odločili enkrat samkrat - da bodo pač vsaj enkrat v svojem življenju stopili na streho domovine! In kakšno razočaranje doživijo, ko vidijo, da je skrinjica na železni mizici brez žiga.
Le kaj bo tat z jeklenim žigom počel? Morda edino to — da bo njegov odtis v kakem skritem kotu za mastno napitnino prodajal tistim, ki jim ni do vzpona na vrh, temveč le za bahanje, češ da so bili na vrhu - žig je dokaz!
Naj tatu dobro zaleže tako prigoljufan denar!
Transverzalce pa naj potolažimo, da jim v Triglavskem domu na Kredarici in v domu Planika potrdijo, da so dejansko bili na vrhu Triglava. V primeru, ko ni žiga, je taka potrditev popolnoma veljavna; komisija za transverzalo jim bo tudi brez žiga vrha Triglava v tem primeru priznala vzpon in - časten znak.

M. C.


MEMHMED ŠEHIĆ: tRANSVERZALNI VODIĆ PO PLANINAMA BOSNE I HERCEGOVINE

Dragocen priročnik


DEVET TRANSVERZAL V BOSNI IN HERCEGOVINI - NAPISAL MEHMED ŠEHIĆ, UREDIL DRAGO BOŽJA, IZDAL PLANINARSKI SAVEZ BiH, SARAJEVO 1975 - OBSEG 120 + 8 STRANI

Dočakali smo zelo bogat vodnik. Pred dnevi je namreč planinska zveza Bosne in Hercegovine izdala TRANSVERZALNI VODIČ PO PLANINAMA BOSNE I HERCEGOVINE, ki je dragocena pridobitev v zbirki naših planinskih vodnikov. Avtor Mehmed Šehič, sicer radiotehnik v radiu Sarajevo, je s sodelavcema Sefkom Hadžialičem in Zvonkom Skokovičem sklenil svoje dolgoletno delo ter bosanskim in hercegovskim planincem pripravil priročnik, po katerem bodo radi segali tudi drugi jugoslovanski gorniki. Socialistična republika Bosna in Hercegovina je namreč pretežno gorata dežela in med njenimi vrhovi jih je kar osem višjih od 2000 metrov.
Avtor je novi vodnik razdelil na 15 poglavij, posamezna poglavja pa na več podpoglavij. V uvodnem delu je poleg avtorjevih besed, urednikovih napotkov in pravil republiške transverzale Po gorah BiH še mnenje komisije za transverzalo in markacije ter komisije za propagando planinske zveze BiH. Zatem je nanizanih vseh devet transverzal v Bosni in Hercegovini, slede krateki pregledi drugih transverzal v Jugoslaviji, spodbudne besede in koristni praktični napotki mladim gornikom, posebno poglavje je posvečeno planinski poti osvoboditve Po gorah Jugoslavije, ki jo bodo odprli letos za dan republike, vodnik pa končujeta seznama naslovov področnih svetov planinskih društev in naslovov vseh planinskih društev v Bosni in Hercegovini ter naslovov postaj gorske reševalne službe BiH.
Med transverzalami ima največji obseg v vodniku republiška transverzala Po gorah Bosne in Hercegovine, ki so jo bili odprli leta 1972. Avtor je transverzalo razdelil na naslednjih pet delov, po katerih jo je tudi opisal: vzhodna Bosna, severovzhodna Bosna, osrednja Bosna, Hercegovina in zahodna Bosna. Tej največji bosansko-hercegovski transverzali slede sarajevska transverzala, bjelašniška transverzala, transverzala Igmanski marš transverzala Sutjeska, planinska pot Bitovnja - Pogorelica - Vranica, tuzlanska transverzala, kozarska transverzala in hercegovska transverzala.
Razen hercegovske transverzale in republiške transverzale Po gorah BiH so opisom vseh drugih transverzal priloženi pregledni shematski zemljevidi z vrisano potjo, številkami kontrolnih točk in nadmorskimi višinami, medtem ko je opisu transverzale Po gorah BiH priložen shematski zemljevid vse socialistične republike z vrisano geografsko razdelitvijo transverzale na pet delov.
V tem ko so zahteve za pridobitev častnih znakov vseh transverzal v BiH - razen vodilne republiške - enake zahtevam slovenskih in drugih jugoslovanskih transverzal, se republiška transverzala Po gorah Bosne in Hercegovine od ustaljenih propozicij močno razlikuje: zanjo je razpisano pravcato športno tekmovanje za dosego bronaste, srebrne in zlate častne značke, pri čemer so posamezni odseki poti točkovani glede na težavnost vzpona. (V naši podrubriki PLANINSKE KOČE IN POTI bomo drugo za drugo predstavili vse jugoslovanske planinske transverzale, tako tudi transverzale v BiH.)
Številni odseki na vseh transverzalah v BiH vodijo mimo spomenikov iz naše ljudske revolucije, tri transverzale pa se imenujejo po področjih, znanih iz narodnoosvobodilnega boja. Narodnoosvobodilno gibanje je bilo namreč v Bosni in Hercegovini izredno razvito, in čez to našo socialistično republiko so šle najhujše bitke v našem narodnoosvobodilnem boju.
Novi vodnik formata 14,5 x 20,5 cm obsega 120 strani + 8 strani prilog. Pri naslovu vsake transverzale je tudi risba njene značke (risbe je pripravil E. Fazlagič). Snopič je broširan in ovit v prozoren plastični ščitni ovitek.
Morda bodo slovenskega gornika, vajenega obsežnih vodnikov, ki imajo tudi lep grafični videz, motili kratkost opisov ter nekakovosten tisk in vezava novega vodnika. Vsakdo, ki bi se mu porajale take misli, pa se mora zavedati, da je planinstvo v BiH razmeroma mlado, saj se ne more ponašati s tako dolgoletno tradicijo, kot jo imata npr. planinski zvezi Hrvatske in Slovenije. Zato bomo našega novega planinskega prijatelja toplo sprejeli, saj bo marsikomu dragocen pripomoček, ko se bo odločal za obisk prelepih bosanskih ali hercegovskih gora.
Novi vodnik je moč naročiti pri Planinarskom savezu Bosne i Hercegovine, 71000 Sarajevo, Sime Milutinoviča 10/I, pa tudi v vseh planinskih društvih Bosne i Hercegovine.

MILAN CILENŠEK

 

 Lovrenčani v naših Alpah

Minuli teden so planinci iz Lovrenca na Pohorju v dveh skupinah priredili turo po transverzalni poti v Julijskih Alpah: Mojstrana - Vrata - Staničev dom - Kredarica - Triglav - Planika - Dolič - Vodnikov dom - Prehodavci - Triglavska jezera
- Bogatin - Komna - Bohinj. Med udeleženci je bilo največ  transverzalcev, nekaj pa se jih je prvič povzpelo na najvišji vrh Jugoslavije.
Ta teden pa je odšla na pot tretja skupina, ki namerava prehoditi transverzalno pot od Logarske doline čez Savinjske in Kamniške Alpe do Jezerskega.

F. PAČNIK

Docenti tudi v alpinizmu?
Juriju Atanasovu so Bolgari podelili naziv docenta alpinizma, ki je tako  postal eden redkih alpinistov, ki so ga habilitirali za tako delo. Atanasov, ki je še vedno aktiven alpinist, je napisal knjigo Psihološki problemi alpinizma - za sedaj samo v bolgarščini. Delo je zelo pomembno spričo veliko nesreč, ki v zadnjem času pestijo bolgarski alpinizem. Ekspedicija v Hindukus je terjala pet smrtnih žrtev, število nesreč s smrtnim izidom pa še vedno narašča. Čutiti je tudi stisko v
financiranju ekstremnega alpinizma, oblast pa nima o njem najboljšega mnenja. Tako je mednarodna afirmacija bolgarskega alpinizma postala še bolj vprašljiva.

 I. B.




 

eXTReMe Tracker