Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti 28.08.1975

28.08.1975

 Uskovnica
Kdor se nameni proti Triglavu z bohinjske strani, naj se enkrat odloči tudi za pot skozi Staro Fužino ali Srednjo vas vBohinju ter dalje na Uskovnico. Na skoraj klasični poti čez Komarčo bo sicer prišel do sedmerih biserov -do Triglavskih jezer, toda na poti čez Uskovnico bo doživel drugačno presenečenje. Nenehno pozvanjanje živine, ki se poleti pase na tej največji planini v Julijskih Alpah, bo popotnika utrdilo v prepričanju, da izrazita gorska idilika, značilna za planine v naših gorah, le še ni povsem izumrla.
Na planini Uskovnici nad Bohinjem so številni pastirski stani preurejeni v počitniške hišice, na spodnjem delu planine pa je planinsko društvo Bohinj-Srednja vas zgradilo leta 1955 lep planinski  dom ter ga kasneje še zvečalo. Tako je ob poti na Triglav z jugovzhodne strani nastala na višini 1138 m prijetna in gostoljubna planinska postojanka, v kateri je 45 ležišč - 37 postelj v sobah in osem skupnih.
Do doma vodijo poti iz Srednje vasi v Bohinju (slabi 2 uri), iz Stare Fužine (2 uri) in z Rudnega polja (1 ura). Iz smeri Bleda se je čez Pokljuko moč do Rudnega polja pripeljati tudi z avtomobili; kadar ni snega, se je moč z avtomobilom približati domu na vsega 15 minut hoje.
Uskovnica slovi po izredno lepem razgledu. Izpred doma se vidi ves venec gora, ki obdajajo Bohinjsko dolino, na drugi strani pa čokati Tosc zakriva kralja Julijcev Triglav.
Od Uskovnice ni daleč do Vodnikovega doma na Velem polju - le 3 ure, in odtod vodi pot mimo doma Planika na Triglav (3,5 ure). Sicer pa so z Uskovnice privlačni izleti na planino Kon-jščico (1438 m - 1 ura), na Rudno polje in dalje na Pokljuko (1250 m - 2 uri), na Viševnik (2050 m - 2,5 ure), na Veliki Draški vrh (2243 m - 3,5 ure), na Mali Draški vrh (2132 m - 3 ure) in na Močile (1823 m - 2 uri).
Zelo mikavna je Uskovnica tudi pozimi, saj je to področje prijeten smučarski svet.Vse te oblike Uskovnice so vzrok, da je planinski dom odprt vse leto, le pred praznikom dela in dnevom republike je zaradi čiščenja zaprt za kak teden. Lani je dom obiskalo 6373 planincev, število nočitev v domu pa je bilo 3991. Dom lahko sprejme tudi večje organizirane skupine, in zaradi neposredne bližine smučišč tako za začetnike kot za vrhunske smučarje niso  v njem redki smučarski tečaji V vsakem primeru pa priporočamo skupinam, da se za zasedbo doma predhodno dogovorijo s planinskim društvom Bohinj-Srednja vas, 64267 Srednja vas v Bohinju.

 M.CILENŠEK

Rož in Bleščeča planina
PD MARIBOR MATICA priredi 28. septembra enodnevni avtobusni izlet na avstrijsko Koroško z obiskom Roža in planinske postojanke na Bleščeči planini Skupne hoje bo predvidoma tri ure. Stroški prevoza so 110 dinarjev na osebo. Ta znesek je treba plačati društveni pisarni do vključno 12. septembra. Podrobnejši razpis izleta bomo objavili kasneje. Izlet bo vodil Tone Korošec.


 

četrtek, 28. avgust 1975, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1619

Večer, planinci, alpinisti - Izleti;  M. Cilenšek: Planinske koče in poti - Uskovnica, Potoki znoja za dobrote v gorah, Triglav bo lepši, Pot na Begunjski vrh; Inko Bajde: Okrešelj, Nova smer v Turski gori, Grand Charmoz, Tabor v Chamonixu, Tcardu Cssinu v Lhotseju ni uspelo

Potoki znoja za dobrote v gorah

TRENTAR VIKTOR KRAVANJA PRENAŠA S SVOJIMA MULAMA IN KONJEM NA KRIŠKE PODE HRANO, PIJAČE IN DRVA - Z ŽIVALMI ŽE 26 LET VSAK DAN PREMAGA 1430 METROV VIŠINE

Slovenci množično zahajamo v gore. O tem, da je planinstvo naš najbolj množični dejavnik za rekreacijo, smo že velikokrat pisali; Toda - ali smo pri tem kdaj pomislili, kaj vse je potrebno, da se v planinski koči zares počutimo domače, da najdemo v koči vse gostoljublje, da se v koči tudi najemo - če ne prinašamo hrane s seboj? Ali smo kdaj pomislili, koliko požrtvovalnosti je treba, da je v planinski postojanki - zlasti visokogorski vedno dovolj čaja, slatine, piva, enolončnice, golaža, palačnik; da je v visokogorski postojanki zakurjeno v peči, na Kateri si lahko posušimo premočena oblačila in perilo?
Naš današnji zapis velja enemu od številnih požrtvovalnih mož, kiskrbijo, da je v gorah vedno dovolj dobrot.
Srečali smo ga na poti s Kriških podov v Trento. Vodil je troje živali: dve muli in konja; pravzaprav jih ni vodil, temveč je hodil za njimi, saj živali odlično poznajo pot.Viktor Kravanja namreč, petdesetletni Trentar, ki že več kot polovico življenja dan za dnem zahaja iz Trente do Pogačnikovega doma na Kriških podih, natančneje - z nadmorske višine 622 na 2052 metrov. Z živalmi, ki prenašajo na Kriške pode hrano, pijače, drva in druge potrebščine, tako premaga kar 1430 metrov višine.
V tem ko sem se pogovarjal z njim, so nekateri naši planinci vneto skrbeli, da so se pridne živali sladkale: koščki sladkorja in čokolade so neverjetno hitro izginjali v njihovih gobcih!

VSAK DAN NA KRIŠKE PODE

Viktor Kravanja hodi na Kriške pode pod mogočni Razor vsak dan in ob vsakem vremenu, le ob nedeljah je včasih prost. Iz Trente krene s svojimi zvestimi štirinožnimi pomočniki ob pol šestih, in ob desetih je že pri Pogačnikovem domu; to pa je tudi „uradna" dolžina poti, ki jo mora premagati planinec; torej glede na tovor, ki ga prenašajo živali, zelo hiter vzpon.
16-letna mula Mora in 14-letna Mala ter sedemletni konj Poli nosijo skupaj kakih 250 kilogramov tovora. Na Kriških podih imajo živali tri - do štiriurni počitek, medtem ko Viktor ta čas pogosto izrablja za cepljenje drv, za mnoga drobna popravila v domu ali za številna druga dela.
Za to živo tovorjenje na Kriške pode prejema Viktor pavšalno nagrado 1500 dinarjev na mesec; poleg tega pa dobiva še od vsakega kilograma tovora, ki ga prineso živali v gore, po 3,50 dinarja.
Na hitro sem izračunal: 250 kilogramov krat 3,50 dinarja krat 26 delovnih dni: - to znese na mesec 22.750 dinarjev; skupaj s pavšalom prejema torej Viktor 24.250 dinarjev. Na videz je to astronomsko visok osebni dohodek. Toda treba je upoštevati, da zahaja Viktor na Kriške pode le od maja do septembra - torej štiri do pet mesecev na leto, in z denarjem, ki ga prejema, mora skrbeti tudi za živali; te pa potrebujejo krmo vse leto, in krma ni poceni!

TUDI VODNIK IN REŠEVALEC

Viktorjeva skrb pa ni samo prenos hrane na Kriške pode; Viktor je že 25 let gorski vodnik za vse Julijce, poleg tega je tudi požrtvovalen gorski reševalec. Ni bilo malo akcij, ko je pomagal reševati ponesrečenega gornika, ki je omahnil v globino; in ni bilo malo planincev, ki jih je zanesljivo in varno povedel na ta ali oni vrh v Julijcih.
Kadar opravlja Viktor vodniško ali reševalno delo, vodi živali na Kriške pode njegov sin. Ta očeta tudi nadomestuje v primeru bolezni Toda takoj naj povem, da bi skorajda lahko na prste  ene roke prešteli dneve, ko je bil Viktor bolan. Torej še en dokaz več, da so gore zares neizčrpni vir zdravja!
In ko ga boste srečali na poti iz Trente na Pogačnikov dom ali nazaj, postojte, pozdravite ga, namenite mu besedico ali dve - zelo bo vesel še tako skromne pozornosti in kot izkušen gornik vam bo tudi koristno svetoval o vremenu, času hoje, nameravanih turah in še o marsičem drugem.

                                                                                                MILAN CILENŠEK

Triglav bo lepši
Planinska zveza Slovenije bo pričela čistiti vrh Triglava in njegovo bližnjo okolico. Kljub številnim opozorilom gorskih vodnikov in sredstev javnega obveščanja ter kljub številnim opozorilnim tablam z napisom " OHRANIMO NARAVO ČISTO" je namreč v gorah čedalje več navlake, ostankov hrane in embalaže.
Zlasti so nastlani predeli, kjer planinci pogosteje počivajo: studenček pod Begunjskim vrhom, vrh Triglava, prelaz Hribarice idr. Planinska zveza Slovenije bo prevzela očiščevalno akcijo na Triglavu; prav pa bi bilo, ko bi podobne akcije prevzela tudi posamezna planinska društva, da bi bile naše gore spet čiste kot nekoč.

M. C.

Pot na Begunjski vrh
Na Begunjski vrh vse doslej ni bilo nadelane poti Nanj je bilo moč priti od Staničevega doma čez Begunjska vratca ter nato po dolgem melišču. PD Javor-nik-Koroška Bela bo nadelalo stezo na ta vrh v osrčju Julijcev, visok 2461 m. Ker je Begunjski vrh najbližji sosed Triglava, je z njega najlepši razgled na severno triglavsko steno, v kateri je mogoče videti sleherno podrobnost.

M.C.

Okrešelj
Vremenske napovedi za konec tedna niso bile nič kaj vspodbudne, toda številnih planincev in alpinistov, ki so se zbrali v Frischaufovem domu na Okrešlju, to očitno ni motilo. Sobota je postregla z dežjem šele v poznih popoldanskih urah, zato vzponi ta dan niso odpadli. Tako sta Irena Tič in Ivan Šturm, oba člana AO Impol, Slov. Bistrica, v soboto opravila kar tri vzpone.
Začela sta  s Szalay Gerinom v Turški gori, se preselila na Kamniško sedlo, splezala smer X v Planjavi in končala z vzponom čez steber v Brani. Gorski reševalci mariborske postaje so  uspešno opravili reševalno akcijo (vajo) v steni Male Rinke. O tem pripravljamo za naše bralce daljšo reportažo.
Planinske poti pa so bile polne planincev in transverzalistov, ki so jo ubirali na bližnje vrhove ali hiteli k naslednjim postojankam, predvsem v smeri Okrešlja, Turškega žleba, Skute, Kokrškega sedla.

I. BAJDE

Nova smer v Turški gori
poteka po direktni poči v vzhodni steni Vzpon so preteklo nedeljo uspešno opravili člani AO Celje Franc Čanžek, Janez Črepinšek in Stane Plausteiner. Pet let so številne naveze poskušale preplezati steno na tem mestu, vendar zaman. Zadnji je torej uspelo. Za vzpon po direktni poči (višina stene 350 m) so potrebovali 13 ur in ga ocenili s težavnostno stopnjo V+/VI A 2.

I. B.

Grand Charmoz
Grand Charmoz, ki se divje dviga nad ledenikom Mer de Glace (Francija), osvajajo številne naveze. Toda smeri v njegovi severni steni so izredno zahtevne  smeri - ne samo po tehnični plati, temveč tudi zaradi velikih objektivnih nevarnosti. Vršni greben, ki je izredno razbit, hkrati pa tudi krušljiv, nenehno spušča v dolino "izstrelke". Oliver Challet in GuyAlbert sta v letošnji zimi - od 11. do 13. januarja - opravila v severni steni prvo zimsko ponovitev po Welzenbachovi smeri.Težave jima je povzročalo slabo vreme.

I. B.

Tabor v Chamonixu
Pet članov alpinističnega in mladinskega odseka PD Impol iz Slov. Bistrice je od 8. do 19. avgusta taborilo v Chamonixu. Skupaj s člani SASS in AO Celje so se povzpeli na Mont Blanc, turo na Mont Blanc du Tacul pa so morali opustiti zaradi slabega vremena. Dva dni so bivakirali pod Aiguille du Midijem, in ker ni kazalo drugega, nato sestopili v dolino. Pred odhodom v domovino so se odločili še za ogled ledenikov Mer de Glace in Leschaux, od koder so se povzpeli do bivaka.
Nestanovitno vreme jim je prekrižalo načrte. Obilica snega, ki ga slabo vreme le še množi, pa močno otežuje vzpone, še posebno zaradi nevarnosti plazov.

I.B.

Ricardu Cassinu v Lhotseju ni uspelo

To vest smo zasledili v enem izmed italijanskih dnevnikov. Ricardo Cassin prvopristopnik v Walkerjevem stebru, si je izbral 1000 m visoko južno steno Lhotseja - enega največjih problemov med himalajskimi stenami, v kateri se težavnosti nizajo od IV. do VI. stopnje. Na odpravo je povabil same slovite alpiniste, kot so Reinhold Messner, Alessandro Gogna, Aldo Anghileri in Ignazio Piussi. Odšli so v začetku marca, konec maja pa so se vrnili praznih rok. Messner je že pred odhodom zapisal, da ne verjame v uspeh in da so možnosti zelo majhne, priblično 40:60. Na Lhotse. 8511 m, se je prvi povzpel Švicar A. Egger.

I.B.

 

 


 

 

 

 

eXTReMe Tracker