Obramba, 05.04.06 – Janez Kavar: oficir predvojnega planinskega polka
Obramba, 05.04.06
Major Stane Pišler – Stric
Že decembra 1945 je z vojaki izvidniške čete XXXI. divizije opravil smučarski tečaj na Velikih Blokah. Dober mesec kasneje (od 20. januarja do 20. marca 1946) je bil na nadaljevalnem smučarsko-planinskem tečaju za komandirje čet in vodov planinskih in izvidniških enot v Kranjski Gori. Vodil ga je major
Stane Pišler, oficir predvojnega planinskega polka, ki je marca 1937 sodeloval pri reševanju zasutih pod Storžičem, partizan in predavatelj v oficirski šoli NOV in POS. Za inštruktorja je pritegnil Toneta Ažmana iz Krope in Staneta Koblarja z Jesenic. Delovali so med Tamarjem in Vršičem.
(
Pavle Šegula, Obrazi, Svobodna misel, št. 4, 24. februar 2006)
Reševanje v plazu pod Storžičem leta 1937 so vodili Stanko Hudnik, Bogdan Brecelj, kapetan Stane Pišler in Joža Čop (Triglavska muzejska zbirka)
(France Malešič, Spomin in opomin gora – fotografija)
Tečaje je pripravil in vodil major Stane Pišler iz štaba 4. armade s štabom v Ljubljani. Star je bil okoli 45 let. Primorski Slovenec, ki je po prvi svetovni vojni prišel v Slovenijo in končal vojaško akademijo v Beogradu. Sprva je bil razporejen v planinski bataljon jugoslovanske vojske v Škofji Loki. Bil je zelo dober človek in častnik. Vojaki so mu rekli – Stric. Poleg žene je imel dve hčeri. Tam okoli 1932 ali pozneje je bil poveljnik graničarskega odseka v delu Triglav – Bogatin – Črna prst. Njemu so na tečaju pomagali: Kapetan Božo Trifunović, poročnik Leban in podoficir Čubrilović. Za inštruktorje so bili Joža Čop, Stane Koblar, Maks Medja, Andrej More – Gandi, Dolfi Kramžar.
Pomladi 1947. leta me je major Stane Pišler marca ponovno vključil v visoko-planinski zimski smučarski tečaj (marec – april 1947), ki je bil na Kredarici. Urili smo se v zimski alpinistiki in visokogorskem smučanju. Pišler je vodil tečaj, inštruktorji so bili: Joža Čop, Stane Koblar, Maks Medja, Andrej more in Dolfe Kramžar. Presmučali smo vsa pobočja tja do Triglavskih jezer, na vrh Triglava nam niso dovolili, češ da je vsled snežnih plazov nevarno.
Junija 1948 me je zadnjikrat povabil na plezalni tečaj v Vrata (Aljažev dom) Stane Pišler. Takrat smo poleg plezanja lahko šli v Trento in Zapadne Julijce: Krn, Peske, Batognico itn. V teku tečaja so pri Beli crkvi v Srbiji ubili graničarji načelnika GŠ JLA Arsa Jovanovića. To je bil že čas informbiroja. Ob priliki je Pišler pravilno misleč izrekel nerodne besede, češ kako neroden je moral biti načelnik GŠ, da so ga ubili. Padel je v nemilost in bil odpuščen iz vojske. Golega otoka sta ga rešila predvojna planinska tovariša dr. Bogdan Brecelj in Boris Ziherl. Pozneje je bil Pišler zaposlen s predvojaško vzgojo in deloval v športnih organizacijah. Toliko o Pišlerju – dobrem človeku. Že davno ga ni več!
(Janez Lušina, pismo, 22.8.2005)
Od 20. januarja do 20. marca je bil na nadaljevalnem smučarsko-planinskem tečaju za komandirje čet in vodov planinskih in izvidniških enot v Kranjski gori. Vodja je bil major Stane Pišler, oficir predvojnega planinskega polka, partisan in predavatelj v oficirski šoli NOV in POS. Marca 1937 je bil z vodom vojakov planincev med reševalci žrtev plazu pod Storžičem.
Med 20. junijem in 20. avgustom 1946 je bil na planinsko-plezalnem tečaju v Aljaževem domu, ki ga je oskrboval Janez Brojan st. z družino. Vodja je bil spet Stane Pišler.
Cesto v Vrata je Pišler s tečajniki in vojaki 3. krajiške brigade usposobil za tovornjake.
(Pavle Šegula, Mladostni osemdesetletnik, PV 3-2006, stran 50 – 52)