Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Potepanje po najvzhodnejšem delu Karavank

Večer, Vrt, narava, gore - Gabrijel Toplak: Krajinski park Boč, ki s skrivnostnim svetom prostranih gozdov pogosto nastopa v pripovedkah, zgodbah in verovanjih, zaznamujejo predvsem strnjeni in dokaj ohranjeni gozdovi, preplet travnikov in gozdov pa zagotavlja izjemno biotsko pestrost območja.

Širše območje Boča je zaradi pestrosti in množice naravnih vrednot zavarovano kot krajinski park. Zaznamujejo ga strnjeni in ohranjeni gozdovi z zaplatami travnikov. "To je območje, kjer ljudje živijo v kakovostnem in dolgotrajnem sožitju z naravo in ki ima izjemno ekokolško, biotsko in krajinsko vrednost. Vse naštete lastnosti so v veliki meri izražene tudi na območju krajinskega parka Boč, ki se razporostira na bočkem pogorju, ki velja za geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank, te pa v nadaljevanju z Donačko goro in Macljem potonejo v Panonsko kotlino," pripoveduje Nada Lončar iz Zavoda za turizem Rogaška Slatina. Krajinski park Boč zaznamujejo strnjeni in dokaj ohranjeni gozdovi, preplet travnikov in gozdov pa zagotavlja izjemno biotsko pestrost območja.

Podnebje, pestra geološka podlaga in z njo povezana starost tal pogojujejo izjemno pestrost rastlinstva na Boču, saj se med drugim skoraj na vsakem koraku spreminjajo rastiščne razmere; na območju nekaj kvadratnih kilometrov rastejo tako alpske rastline kot predstavniki submediteranske, panonske in ilirske floristične regije.

"Na tako majhnem koščku najdemo pester rastlinski svet, vse od avriklja, malega zvončka, pasjega zoba, tevja pa do dišečega volčina in ne nazadnje stepske velikonočnice. Na širšem območju Boča sta tudi apnenec in dolomit, ki sta značilni kamnini krasa, pridružujejo pa se jima tudi paleozojske slabo prepustne in terciarne kamnine, kjer so pogosti skladi kakovostnega premoga, ki so ga v preteklosti izkopavali pod vznožjem Boča."

Območje Boča daje zavetje in življenjski prostor tudi mnogim živalskim vrstam - divjim prašičem, srnjadi in neavtohtonim muflonom, ki so iz naravnega habitata že izrinili gamsa, obenem pa zaradi prevelike številčnosti ogrožajo trajnost gozdnega ekosistema. Po besedah Lončarjeve je pester tudi ptičji svet, saj v trhlih drevesih dolbejo dupla žolne, domovanje v gozdnih prostranstvih najde še redki in plahi golob duplar, medtem ko je v toplih spomladanskih nočeh mogoče slišati tudi lesno sovo. Najdenih je bilo kar 65 vrst hroščev in 82 vrst metuljev.

Sicer pa Boč s skrivnostnim svetom prostranih gozdov pogosto nastopa v pripovedkah, zgodbah in verovanjih, z okolico pa so ga zaznamovali tudi ljudje. Cerkev sv. Miklavža na Bočki ravnini, Grilova kapelica nad Cerovcem, Marijina cerkev v Kostrivnici in samostan Studenice so le nekateri od tamkajšnjih biserov kulturne dediščine. "V krajinskem parku so na ogled še ostanki izdelkov ljudi, ki so poseljevali območje Boča v preteklosti. Apnenice, glažuta pod Jelovcem in partizanska bolnica na Familah so le nekateri od pomnikov bogate zgodovine."

K temu, da je Boč priljubljena izletniška točka ljubiteljev narave, pa so pripomogle tudi skrbno urejene planinske poti, opremljene kot učne poti, ki služijo izobraževanju pohodnikov.

Gabrijel Toplak

 

 


 

Vecer.si 30.09.2010

Boč je priljubljena izletniška točka Slovencev.

Urška Šprogar
Boč je priljubljena izletniška točka Slovencev.

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti