Janez Pikon: Globoka zareza med Možicem in Koblo s križiščem planinskih in nekoč trgovskih poti. Pred odprtjem Bohinjskega predora so preko sedla potekale trgovske s tovornimi potmi, ki so povezovale takratni Bohinj s Primorsko. 
Razgledni del poti s pogledom po bohinjski dolini, vidljivost je po daljšem deževju izredna, pogled na megleno morje in Julijske Alpe, sledi spuščanje v vas Bačo in Podbrdo. Raznoliko oblikovan celoten greben preko Senoviša (1452 m) do Vrh Bače (1273 m). Tako si tudi sledijo vsi vrhovi in področja. Krevl (1515 m), Poldetov rovt (1485 m), Kobla (1498 m), Bisagarjev rovt (1370 m), Rob (1300 m), Šance (1350 m), Vrhe (1312 m - zahodni poraščeni vrh), Vrhe (1374 m - vzhodni poraščeni vrh) in Vrh Bače (1273 m). Bisagarjev rovt se začne prav na vrhu Koble, razprostira se ob prepadnemu grebenu do vznožja tega velikega pobočja. Poraščenost je že načela te nekdaj velike travnike, ki so jih pred mnogimi leti skrbno negovali lastniki s Primorske strani.
Po Spodnje Bohinjskih gorah je nekoč potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama. Sprehodimo se do kasarne na grebenu in ogledujemo po notranjosti. Objekte načenja čas, razpadajo, dobro pa so vidni prostori, ki so služili takratnim vojaškim potrebam.
Bača pri Podbrdu (770 m), Cerkev svetega Lenarta (751 m), zaščitnika železarjev ob »Železni poti« iz Bohinja, čez Baško sedlo (1273 m) v Italijo, kmetija Kenda, izredno strme lege zemljišč, nekdanja vaška sirarna z razstavo »Bača skozi čas« in hiša z etnološkim muzejem (privatni muzej Cveto Zgaga).
Baška grapa je 30 km dolga in ozka dolina reke Bače med prelazom Petrovo Brdo in izlivom reke Bače v reko Idrijco. Kljub težki prehodnosti arheološke najdbe dokazujejo, da se je po dolini vedno odvijalo življenje. Poseben pečat je Baški grapi vtisnila kolonizacija tirolskih priseljencev v 13. stoletju, ki so si zgradili naselja na sončnih terasah pod grebenom. Gradnja bohinjske železnice (leto 1900 - 1906) je povečala blagostanje prebivalcev in pomembnost naselij v vsej dolini. Gorske vasi so se po drugi svetovni vojni v veliki meri izpraznile.
Še zanimivost iz daljne preteklosti: ajdovsko grobišče (groblja) pod prelazom Vrh Bače in karavlo na Laškem (lovska koča), tudi arheologi so že preiskovali teren.
Janez Pikon