Franci Savenc 26.09.2010 07:28 7939 0

Povezali sever in jug Slovenije

Zgornje Jezersko, Loški Potok - 24. september 2010: Po temeljitih pripravah je ekipa Timing Jezersko

... na zadnji letošnji petek v septembru krenila ob 6. uri izpred planinskega doma na Ledinah proti najjužnejši točki severne slovenske meje na Jezerskem sedlu. Njen cilj je bil, da v enem dnevu s pomočjo lastnih mišic preči Slovenijo in tako izvede svojevrstni »duatlon« podvig, ki je bil sestavljen iz poti na 77 kilometrski zračni razdalji od najjužnejše točke severne do najsevernejše točke južne slovenske meje.

Nekaj po sedmi uri zjutraj je ekipa krenila od mejnega kamna št. XXII/263 na nadmorski višini skoraj 2100 metrov proti Jezerskem do nekdanje obmejne karavle pod Ravensko Kočno, ki dobiva z novim lastnikom Davom Karničarjem podobo idilične izhodiščne točke neposredno izpod ostenja Grintavcev.
Davo je postregel najboljšo kavo, ekipa je pridobila dodatne člane ter zajahala kolesa. Sledi obvezno slikanje pred domačo Občino, prijazen pozdrav učiteljic in otrok preddvorske podružnične osnovne šole Matija Valjavec na Jezerskem in že smo na večini izmed nas vsakdanji poti po dolini Kokre.

V vasi Olševek je krajši postanek pri družini Nuše in Petra, ki se nam v nadaljevanju poti pridružita. Prijatelj Janko nas pričaka v Šenčurju in posname spominsko fotografijo Ekipe Timing Jezersko pred Marijo Terezijo oz. prvim svetovnim spomenikom krompirju. Ljubljanjsko kotlino prečimo kar po sredini Prestolnice ter tik ob vstopu na delno še poplavljeno Barje obiščemo kolega Janeza. Tudi ta nas ne pusti niti žejne, niti lačne ter nas prijazno na kolesu pospremi dobršen del ostanka poti proti cilju. Sledi pot čez Barje mimo Iga ter vzpon na Kurešček, nadaljujemo do vasi Rob in Karlovice, odkoder se ponovno vzpnemo do Lužarjev. V Novi vasi se usmerimo proti Runarskem. Spusti so adrenalinski, vzponi nas utrjujejo, saj je tik pred nami že zadnje naselje na naši poti – deset kilometrov oddaljen Loški Potok. Ura se približije šesti popoldne ko se mimo Šegove vasi odpravimo po makadamski cesti k dobrih 300 višinskih metrov oddaljenemu cilju.
Spremljevalca Vinko in Peter morata kmalu pustiti kombije, začetna sedmerica pa se odpravi še po gozdni vlaki in nazadnje peš do kote S 45 40 22 ; V 14 34 26. Že v mraku, dodobra utrujeni vendar nadvse zadovoljni, saj smo našli tudi nam ciljni mejni kamen na robu neizrazite jase.
Sledi motivacijski pozdrav ter obvezno fotografiranje nato pa hiter povratek do spremljajočih vozil.

Za nami so štiri ure hoje in 125 prekolesarjenih kilometrov. Polni novih vtisov in zadovoljstva prijetno utrujeni sedemo v vozila in krenemo proti domačemu kraju. Pred hotelom Planinka nas v poznih večernih urah sprejmejo domači. Osebje Hotela pripravi zajetno večerjo tako, da nam navkljub utrujenosti ni težko skupaj pričakati naslednjega dne.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo pot podprli, še posebej pa Vinkotu, Stanetu na motorju in Petru za spremljavo in logistično oskrbo.

Timing Jezersko