Vrnitev Grmovškov in nekaj zapoznele pošte in še kaj.
Res grozna zadeva ta vsiljena pošta. Prejšnji teden sem posledično spet nekaj vzponov spregledal. Mater mu stričku G, enkrat objaviš naslov poštnega predala, ga že najde in potem razpošlje vsej svetovni farmacevtski, pornografski in še kakšni industriji. Naj jim prosim kdo razloži, da imamo alpinisti dovolj potence, dovolj veli… Če bi dobil 10 % toliko sporočil od vas dragi bralci, plezalci, alpinisti, gorniki ali kakorkoli se že imenujete … bi bilo pisanje AN mala malca.
Vrnitev odpisanih
Bere se kot partizanska zgodba: šla sta v najbolj divjo divjino, in kot Valter sta z eno roko preplezala vse, ... Da ne bom dolgovezil. Vrnila sta se zakonca Grmovšek in na svoji strani objavila že precej izčrpno in zanimivo reportažo o njunem potepanju po severnih delih Severne Amerike. Pač nista stereotipna zakonca in sta si svoj, sicer dolgočasni vsakdan, odločila popestriti s ščepcem divjine in avanture. Ali kot piše Tanja: 'Skoraj mesec dni sva preživela v ta pravi divjini severne Kanade, za kakršno sploh nisva vedela, da na našem planetu še obstaja! Še ena odprava, ki je na svoj način presegla vse prejšnje! Plezanje, vreme, veslanje, grizliji, …'
Riders on the Storm, Andrej v 1.R, arhiv Grmovška
V Cirque of the Unclimbables, sta uspela preplezati pet smeri, na pet vrhov! Vreme jima je sicer šlo na roko (zakaj gre vedno samo dobrim alpinistom – da ne uporabim ravno presežnikov), še bolj verjetno pa sta ga znala izkoristiti. Skratka pustite se zapeljati njuni zgodbi in naj moje pisanje služi zgolj kot odskočna deska. Spisek smeri, ki sta jih zmogla v Cirque of the Unclimbables je res impresiven. Najprej 03.08., v legendarnem Lotus Flower Tower SE face (V, 5.11-, 750 m, oba NP) in nato 05.08., smer The White Tower (III, 5.11, 250 m, oba NP) v Terrace Tower. Potem pa je vrag odnesel šalo in sledili so, 08.08., Power of Silence (V, 5.12c (13a), 400 m) v Middle Huey Spire, ki jo je Andrej zmogel v celoti prosto, Tanja pa prosto do težav 5.10c. Pet dni kasneje se je zgodba nadaljevala z uspešnim vzponom preko Riders on the Storm (V, 5.12d, 400 m) v East Huey Spire, kjer je Andrej uspel smer preplezati na pogled, Tanja pa prosto do 5.11a. 15.08 je sledil že nekoliko bolj lagoden zaključek po smeri Club International (V, 5.11b, 600 m) v Bustle Tower, Andrej ponovno na pogled, Tanja pa prosto do 5.11a. Obiskala sta še kanadsko skalno gorovje, plezala, tradala, frikala, kolesarila, veslala… Ni stvari, ki je ne bi počela. Upam da sta dobila vsaj 'jurja' za na pot!
Lepi zaključki
Janez Miklavčič (PK Škofja Loka) in Jure Mihelčič (AO Radovljica) sta prejšnji konec tedna plezala v Koglu in sicer smer Amonit (VIII-/VII+, 250 m). Po spletu dogodkov se je zgodilo, da je Janez plezal celo smer, razen četrtega raztežaja (VI), kot prvi in na pogled. Jure je ustrezno temu celotno smer, razen prvega raztežaja (VIII-), preplezal prosto in seveda kot drugi. Nad smerjo sta bila navdušena; ne zaman, saj gre za res lepo smer z odlično skalo.
V soboto, 11.09., sta kljub obilnejšim padavinam Miha Zupan in Maja Duh (AO Tržič) preko meje preplezala res slavno Cozzolinovo zajedo (VI/V, A0, 800 m) v Malem Koritniškem Mangartu. Smer je že v sušnih poletjih znana kot vlažna, po padavinah pred vzponom pa se je v smeri gotovo našlo še kakšno vlažno mesto več kot sicer. Dva, še posebej blatna in sluzasta kamina, sta Mihovo roko preusmerila na klin. Zaradi mokrote so tudi ostali, na papirju lažji raztežaji plezanje zavlekli v nerazumno število ur, tako da sta bivak na sedlu iskala v temi in na koncu bivakirala na neudobni polici 200 metrov nad bivakom. Ampak kot pravita, se je vseeno splačalo s takim vzponom zaključiti sezono. Saj glede na sestavo naveze se najbrž tudi noč ni preveč vlekla - hihihi.
Matic Košir (AO Jesenice) in Maja Lobnik (AO TAM) sta preplezala Črn steber (VI/IV-V, 250 m) v Rušici. Smer poteka levo od Age in je zelo lepa. Zaradi škrapljaste skale in zasiganih pok pa je včasih varovanje problematično. Po težavah izstopa en raztežaj, a tudi lažji (IV) so zelo strmi in malo precenjeni. Alpinista sta mnenja, da je smer lepša od ostalih smeri podobne težavnosti v Rušici (Aga, Mimo strehe, Lijak-Kuštrasta).
Tudi Blaž Grapar (AO Rašica) in Matej Flis (AO Ravne na Koroškem) sta soboto, 11.09., izkoristila za plezanje v povsem osamljeni južni steni Jerebice. Preplezala sta Steber svetega Martina (VII/V, 400 m) in nadaljevala po grebenu do vrha Jerebice. Sem bil kar vesel ko sem zasledil še enega alpinističnega veterana iz najbolj napornih let v življenju. V nedeljo, 12.09., sta Nejc Mrak (AO Radovljica) in Tomaž Jeras (AO Železničar) uživala v Bratovski smeri (V+/IV+, 450 m) v Srebrnjaku. Podobno so minuli konec tedna izkoristili tudi TAMovci. V soboto, 11.09., sta Borut Mauko in Franci Tertinek (AK Ravne) preplezal Jubilejno (V, 500 m) v Dolgem Hrbtu, Andrej Napotnik in Beno Vajdič pa Igličevo smer (V+, 350 m) v Mali Rinki.
Ščepec modrosti
Iz kar malo posebnega razloga moram omeniti tudi skupni tabor AO in GRS Kamnik pod prelazom Falzarego, ki je potekal bil od 10. do 12.09. Saj ne, da se je preplezalo rekordne dosežke, pa vendar stvar ni za spregledati. Čeprav sodelovanje med društvi in odseki nikoli ni bilo sporno, celo nujno potrebno predvsem za GRS v smislu kadrovanja, a se je v vrhovih močno zapletalo. Stranske učinke pa so seveda plačali, in to dobesedno, predvsem alpinisti. Zato je ob novem vetru v vrhovih in deklarativnih dejanjih upanje na slajšo prihodnost realnejše?
Srečno
Pa za konec zaželimo srečo še mini odpravici v fantastični Hardeol (7161 m). Eni od dveh jesenskih želez v ognju. Na pot so se podali štirje možje iz štirih odsekov z jasnim fokusom na eno goro in en cilj: Boris Lorenčič (AAO Kozjak), Matic Jošt (AO Celje-Matica), Karel Završnik (Akademski AO) in Urban Golob (AO Ljubljana-Matica).
Plezajte, plezajte in izkoristite lepe dneve, danes, jutri…
Peter Mežnar