Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Centralni steber v zahodni steni Planjave

... danes poimenovan X, sta na današnji dan, 30. julija 1939, preplezala kamniška plezalca Bine Benkovič in Pavle Kemperle. Zgornji del Kemperle - Presl 30. 7. 1938

Zahodna stena Planjave je ena najbolj priljubljenih točk plezalnega udejstvovanja v Kamniških Planinah. Tu se vrstijo vsakoletni plezalni tečaji; vsled svoje klasične oblike in najrazličnejših menjav skale se tu nudi začetniku in izkušenemu mnogo prilik za lepo plezanje. Tam tudi gradi navdušena plezalna družba svoj bivak.
Zlepa ni v drugi steni toliko smeri, problemov in problemčkov ko v tej. Bralcem Planinskega Vestnika, ki imajo kaj veselja za strmo alpinistiko, so te smeri pač že več ali manj znane. Naj govorim zdaj le o majhnem, vendar dosti težkem problemu.
Lansko leto sva z Janezom Prezelnom opazila desno od Brinškovega kamina silno markantno ramo (steber, rob) in jo tudi v res lepi, klasični pležnji predelala, toda šele iznad Jugove poči, ker se je nama spodnji del zdel kar brezupen. Vendar sam pogled nikdar ne zadostuje – treba je poskusiti. To je načelo, ki se ga mora pravi plezalec vselej držati; nam je bilo prineslo dve lepi smeri v Rzeniku, medtem ko so se drugi zanašali preveč na oči.
Lani sva se z Benkovičem odločila, da dopolniva problem še s spodnjim koncem. Dne 30. julija 1939 sva ugriznila v jabolko. Vstopila sva desno izpod Jugove poči po lahkem skrotju do majhnega odloma, plezala preko njega v smeri dveh poči, ki se v sredini križata in tako tvorita črko X. Izbrala sva si poč, ki vodi desno kvišku in je deloma previsna. (Klini.) Porabila sva do križišča vso dolžino vrvi. Tu sva se za silo odpočila, nato sva nadaljevala v desnem gornjem kraku. Po tem drugem delu poči sva prišla do žleba, ki je skoro navpičen, z dvema previsnima skokoma. Preko njega sva šla na lažji teren, ki pripelje na polico, s katere sva lani z Janezom vstopila v drugo polovico stebra.

Na koncu celega stebra preide strmina v lahko skrotje; zato je mogočih več izstopov do plezalnega vrha. Midva od tu dalje nisva nadaljevala; vrnila sva se na levo v ustje Brinškovega kamina in pod steno nazaj.
Smer je srednje težka, precej izpostavljena in zelo zanimiva. Višina celotnega centralnega stebra je približno 200 m. Klini potrebni. - Na takih problemih se uriš za večje ture.
Plezala: Benkovič Tine in Kemperle Pavel.

PV 1940 Pavel Kemperle
 

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti